nejasni razlogi – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev postopka – kršitev najemne pogodbe – odškodnina zaradi izgubljenega dobička – zahtevek iz naslova vlaganj v objekt – odškodninski zahtevek – zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve
Iz obrazložitve sodbe ni razvidno ali je šlo v tem primeru za odškodninski zahtevek ali za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve.
Iz pooblastila za zastopanje ni bilo razvidno, da je pooblaščenec odvetnik ali oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, zaradi česar je sodišče tožnika s sklepom pozvalo, naj imenuje pooblaščenca v skladu s 3. odst. 87. čl. ZPP oziroma poda izjavo, da se bo zastopal sam. Ker tožnik kljub opozorilu na posledice tega ni storil, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
status zavarovanca - podlaga zavarovanja - brezposelna oseba - delovno razmerje - prenehanje delovnega razmerja
Tožnik je bil v spornem obdobju (po prenehanju delovnega razmerja) obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan kot brezposelna oseba. V to razmerje ni mogoče poseči za nazaj, tako da bi se po tem, ko je bila ugotovljena nezakonitost prenehanja delovnega razmerja, tožniku kot podlaga zavarovanja priznalo delovno razmerje.
Sodišče ni dolžno izvesti vseh dokazov, saj 213. čl. ZPP določa, da dokazovanje obsega samo dejstva, ki so pomembna za odločitev. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, pa odloča sodišče.
ZOR člen 380, 380/3, 949, OZ člen 357, 357/3, 963.
zastaranje
Za začetek teka zastaranja v primeru, ko zavarovalnica zavarovancu – banki izplača zavarovalnino v višini nevrnjenega kredita, nanjo do višine izplačanega zneska po samem zakonu preidejo vse pravice banke nasproti tožencu, ki je s tem, da ni povrnil kredita povzročil nastop zavarovalnega razmerja. Za take primer zakon določa triletni zastaralni rok, ki začne teči takrat, ko je zavarovalnica izplačala zavarovalnino banki (ZOR čl. 380, 380/III in 939, ki se glede na nastanek spornega razmerja uporablja po določbi 1060. člena OZ, enako OZ čl. 963 in 357/III).
odškodnina zaradi izgubljenega dobička – odškodninski zahtevek družbenika za škodo, nastalo družbi – pomanjkanje aktivne legitimacije družbenika – priznavanje dvojne škode - zastaranje
Za zahtevek iz izgubljenega dobička, ki bi nastal družbi L. d.o.o. zaradi protipravnega ravnanja tožene stranke, bi bila aktivno legitimirana zgolj družba L. d.o.o. Tožeča stranka pa ima aktivno legitimacijo zgolj do družbe L. d.o.o., v kolikor ji je zaradi njenega ravnanja nastala škoda in v obsegu nastale škode. Nima pa tožnica direktnega zahtevka do povzročitelja škode, ki je nastala družbi, katerega družbenica je, saj neposredne vzročne zveze med ravnanjem tožene stranke in tožnici nastalo škodo ni.
ZDR člen 137, 137/3. ZZVZZ člen 31. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229.
nadomestilo plače – zadržanost od dela – plača
Četudi je delodajalec tožnici izplačeval prenizko nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti od dela, tožnica razlike ne more uveljavljati zoper toženca – Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog invalidnosti – poslovni razlog – komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo
Zoper mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi samostojno pravno varstvo ni predvideno, ampak se presoja v individualnem delovnem sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Dejstvo, da je v mnenju Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi navedeno, da obstaja podlaga za odpoved iz poslovnega razloga (in ne iz razloga invalidnosti), ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga invalidnosti, saj iz odpovedi in iz celotnega postopka pred komisijo izhaja, da je tožena stranka podala odpoved, ker tožniku ni mogla zagotoviti ustreznega dela po odločbi o ugotovljeni invalidnosti III. kategorije.
ZPP člen 318. SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3.
zamudna sodba - odpoved najemne pogodbe - opomin
Za odpoved najemnega razmerja in izpraznitev stanovanja mora tožeča stranka zatrjevati, da je z opominom toženo stranko opozorila na kršitev in v roku, ki ni bil krajši od 15 dni, zahtevala da na določen način odpravi odpovedni razlog.
izvršba - neupravičena pridobitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - poziv za izpolnitev obveznosti - izstavitev računa - pogodbeno razmerje - vlaganja v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine - uporabnina
V kolikor stranka – uporabnik prostora – z investicijami poveča njegovo vrednost, je lastnik tisti, ki ima lahko od teh investicij koristi. In za to, da je mogoče ugoditi zahtevku iz naslova neupravičene pridobitve, mora biti izkazano tako prikrajšanje na eni strani kot tudi okoriščanje na drugi (1. odst. 190. čl. OZ).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – sindikalni zaupnik
Tožnik kot sindikalni zaupnik ni užival absolutnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ampak je bilo to varstvo omejeno na ravnanje v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti. Ker je kršil pravilo, da je o izrabi ur za sindikalno dejavnost dolžan obvestiti toženo stranko, in ker je z dela izostal brez pojasnila, je tožena stranka, ki je imela posledično težave pri zagotavljanju zadostnega števila delavcev v posamezni izmeni, utemeljeno podala redno odpoved iz krivdnega razloga.
Napake, ko je pisanje vloženo pri nepristojnem sodišču, ni mogoče opredeliti kot očitne pomote, če vložnik, ki ga zastopa pooblaščeni odvetnik, vlogo tudi napačno naslovi.
Ker je zaslišanje priče predlagal tožnik, je treba do pravnomočne rešitve zadeve stroške, ki jih je priča priglasila, naložiti v plačilo njemu in ne toženi stranki.
ZDR člen 35, 37, 110, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-6.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zloraba bolniškega staleža
Ustanovitev sindikata ne predstavlja kršitve zakonske prepovedi konkurence v času delovnega razmerja (konkurenčne prepovedi) niti škodljivega ravnanja, tako da zaradi tega izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more biti zakonita.
Kot direktor tožene stranke in odredbodajalec je imel tožnik v družbi poseben položaj, ki mi je omogočal, da si odredi nižje izplačilo plače. Takšno ravnanje, ki ga je s konkludentnimi ravnanji potrjeval več let, dokazuje namen oziroma je mogoče šteti kot izjavo, da izpolnitve obveznosti tožene stranke, da mu izplača višjo plačo, ne da go zahteval. Iz tega razloga njegov tožbeni zahtevek za plačilo razlike v plači nad prejetimi zneski ni utemeljen.
odškodnina – nesreča pri delu – nepremoženjska škoda – zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Tožnik je bil ob poškodbi star 47 let, bil je fizični delavec, ki je tudi v prostem času pomagal po kmetijah zaradi dodatnega zaslužka. Njegove življenjske aktivnosti so se po poškodbi precej spremenile, saj sedaj kot invalid III. kategorije lahko opravlja le lažja pomožna dela, izguba njegovih splošnih življenjskih aktivnosti znaša 30 %, izboljšanja stanja pa ni pričakovati. Pravična denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti znaša 26.276,08 EUR.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela
Prisotnost delavca na delu v skladu z rednim delovnim razporedom je ena bistvenih obveznosti delavca, ki je pogoj za uresničitev pravic in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi s strani obeh pogodbenih strank. Čeprav ZDR ne določa števila dni neupravičene odsotnosti z dela kot kriterija za opredelitev hujše kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, je samovoljna odsotnost z dela tožnika, ki je trajala dva tedna in pol, v pogojih zahtev delovnega procesa pri toženi stranki takšna kršitev, ki utemeljuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Kupec in lastnik prodajalne sta odgovorna po enakih delih, če se kupec poškoduje na izpostavljeni nenaloženi, neoznačeni paleti, ki stoji delno na prodajni površini.