ZDR člen 35, 37, 110, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-6.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – zloraba bolniškega staleža
Ustanovitev sindikata ne predstavlja kršitve zakonske prepovedi konkurence v času delovnega razmerja (konkurenčne prepovedi) niti škodljivega ravnanja, tako da zaradi tega izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more biti zakonita.
Ugotovitev sodišča, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, pomeni, da med strankama še vedno velja odpovedana pogodba o zaposlitvi. Delavec je zato upravičen zahtevati reintegracijo in vse pravice iz pogodbe o zaposlitvi. Sodišče v zvezi z zahtevano reintegracijo odloči le, da je delodajalec delavca dolžan pozvati nazaj na delo, saj bi z odločitvijo, da ga je dolžan pozvati na delo na ustrezno delovno mesto, prekoračilo tožbeni zahtevek.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela
Prisotnost delavca na delu v skladu z rednim delovnim razporedom je ena bistvenih obveznosti delavca, ki je pogoj za uresničitev pravic in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi s strani obeh pogodbenih strank. Čeprav ZDR ne določa števila dni neupravičene odsotnosti z dela kot kriterija za opredelitev hujše kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, je samovoljna odsotnost z dela tožnika, ki je trajala dva tedna in pol, v pogojih zahtev delovnega procesa pri toženi stranki takšna kršitev, ki utemeljuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Kupec in lastnik prodajalne sta odgovorna po enakih delih, če se kupec poškoduje na izpostavljeni nenaloženi, neoznačeni paleti, ki stoji delno na prodajni površini.
status zavarovanca - podlaga zavarovanja - brezposelna oseba - delovno razmerje - prenehanje delovnega razmerja
Tožnik je bil v spornem obdobju (po prenehanju delovnega razmerja) obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan kot brezposelna oseba. V to razmerje ni mogoče poseči za nazaj, tako da bi se po tem, ko je bila ugotovljena nezakonitost prenehanja delovnega razmerja, tožniku kot podlaga zavarovanja priznalo delovno razmerje.
nepravdni postopek - razdružitev solastnega premoženja
Namen nepravdnega postopka za razdružitev solastnega premoženja je v tem, da se dokončno uredijo razmerja med solastniki, ne pa, da se ustvarjajo nove pravde. Zato si mora sodišče prizadevati, da se čimbolj približa volji solastnikov in ob popolno ugotovljenem dejanskem stanju odločiti v skladu z V. odst. 70. čl. SPZ.
OZ člen 462, 462/1, 464, 464/1, 468, 468/1, 468/2.
skrite napake stvari - jamčevalni zahtevek - pravočasnost grajanja napake - škoda zaradi zaupanja - odgovornost prodajalca - pravočasno obvestilo o napaki
Za uspešno uveljavljanje odškodninskih zahtevkov za škodo zaradi zaupanja morajo biti izpolnjene enake predpostavke kot za prodajalčevo odgovornost za stvarne napake, med drugim tudi pravočasno obvestilo o napaki. In ker je bilo v obravnavanem primeru ugotovljeno, da tožeča stranka ni pravočasno obvestila tožene stranke o skriti napaki na surovini (1. odst. 462. čl. OZ), tudi njen odškodninski zahtevek po 2. odst. 468. čl. OZ ni utemeljen in ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – sindikalni zaupnik
Tožnik kot sindikalni zaupnik ni užival absolutnega varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ampak je bilo to varstvo omejeno na ravnanje v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti. Ker je kršil pravilo, da je o izrabi ur za sindikalno dejavnost dolžan obvestiti toženo stranko, in ker je z dela izostal brez pojasnila, je tožena stranka, ki je imela posledično težave pri zagotavljanju zadostnega števila delavcev v posamezni izmeni, utemeljeno podala redno odpoved iz krivdnega razloga.
odškodnina – poškodba pri delu – kolektivno nezgodno zavarovanje – valorizacija
Pri odločanju o zahtevku za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je tožnik utrpel na delu, je treba upoštevati izplačila, ki jih je iz naslova kolektivnega nezgodnega zavarovanja prejel s strani zavarovalnice, in sicer revalorizirana na dan sojenja, saj je bila zavarovalna premija poravnana iz sredstev delodajalca.
Iz pooblastila za zastopanje ni bilo razvidno, da je pooblaščenec odvetnik ali oseba, ki je opravila pravniški državni izpit, zaradi česar je sodišče tožnika s sklepom pozvalo, naj imenuje pooblaščenca v skladu s 3. odst. 87. čl. ZPP oziroma poda izjavo, da se bo zastopal sam. Ker tožnik kljub opozorilu na posledice tega ni storil, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
ZFPPIPP člen 390, 390/1, 390/2. ZJSRS člen 28, 28/1, 28/3.
prekinitev izvršilnega postopka - osebni stečaj dolžnika - izterjava nadomestne preživnine - subrogacija - Javni jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije
Za izterjavo (prednostne) terjatve iz naslova zakonite preživnine se ne uporabljajo določbe ZFPPIPP iz poglavja o vplivu postopka zaradi insolventnosti na izvršilne postopke in postopke zavarovanja, ki urejajo nedovoljenost izvršbe in zavarovanja (131. člen) ter prekinitev postopka izvršbe in zavarovanja (132. člen).
ZJSRS v prvem odstavku 28. člena določa, da terjatve otroka proti preživninskemu zavezancu preidejo do višine pravice, zagotovljenih po predmetnem zakonu, na sklad z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem zakonu. S prehodom terjatve na sklad vstopi le-ta v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov (drugi odstavek 28. člena ZJSRS).
izvršba - neupravičena pridobitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - poziv za izpolnitev obveznosti - izstavitev računa - pogodbeno razmerje - vlaganja v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine - uporabnina
V kolikor stranka – uporabnik prostora – z investicijami poveča njegovo vrednost, je lastnik tisti, ki ima lahko od teh investicij koristi. In za to, da je mogoče ugoditi zahtevku iz naslova neupravičene pridobitve, mora biti izkazano tako prikrajšanje na eni strani kot tudi okoriščanje na drugi (1. odst. 190. čl. OZ).
ZOR člen 380, 380/3, 949, OZ člen 357, 357/3, 963.
zastaranje
Za začetek teka zastaranja v primeru, ko zavarovalnica zavarovancu – banki izplača zavarovalnino v višini nevrnjenega kredita, nanjo do višine izplačanega zneska po samem zakonu preidejo vse pravice banke nasproti tožencu, ki je s tem, da ni povrnil kredita povzročil nastop zavarovalnega razmerja. Za take primer zakon določa triletni zastaralni rok, ki začne teči takrat, ko je zavarovalnica izplačala zavarovalnino banki (ZOR čl. 380, 380/III in 939, ki se glede na nastanek spornega razmerja uporablja po določbi 1060. člena OZ, enako OZ čl. 963 in 357/III).
ZDR člen 4, 35, 84, 84/2, 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 246.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka – mnenje sindikata
Zgolj zato ker tožena stranka pred podajo odpovedi ni počakala na iztek osemdnevnega roka, v katerem lahko sindikat poda svoje mnenje, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita.
vknjižba služnostne pravice - služnostna pogodba - prestavitev služnosti
Kadar služnostni zavezanec na služnostni trasi zgradi objekt, služnostni upravičenec praviloma ne more zahtevati odstranitev objekta, ampak le ustanovitev služnostne trase na drugem kraju, ob pogoju, da je tako določena trasa še vedno koristna za gospodujoče zemljišče in da se služeče zemljišče čim manj obremeni.
Sodišče ni dolžno izvesti vseh dokazov, saj 213. čl. ZPP določa, da dokazovanje obsega samo dejstva, ki so pomembna za odločitev. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, pa odloča sodišče.
ZJU člen 22, 22/3, 74, 75, 75/1. ZObr člen 88, 88/1, 100.a, 100.a/1.
javni uslužbenec – vojak – sankcija v primeru nezakonitosti – razveljavitev odločbe delodajalca – pristojnost za odločanje
Za odločanje o sankcijah v primeru nezakonitosti (konkretno o razveljavitvi odločbe tožene stranke, ki jo je izdal nepristojni organ) je za delavce na obrambnem področju pristojna oseba, ki je pristojna za odločanje o ugovoru zoper odločitev o posamični pravici iz delovnega razmerja (minister oziroma od njega pooblaščena oseba) in ne Komisija Vlade RS za pritožbe iz delovnega razmerja.
Napake, ko je pisanje vloženo pri nepristojnem sodišču, ni mogoče opredeliti kot očitne pomote, če vložnik, ki ga zastopa pooblaščeni odvetnik, vlogo tudi napačno naslovi.
nejasni razlogi – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev postopka – kršitev najemne pogodbe – odškodnina zaradi izgubljenega dobička – zahtevek iz naslova vlaganj v objekt – odškodninski zahtevek – zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve
Iz obrazložitve sodbe ni razvidno ali je šlo v tem primeru za odškodninski zahtevek ali za zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve.