odškodninska odgovornost za škodo - odgovornost za škodo nastalo v trku dveh premikajočih se vozil - vzrok za škodo - odgovornost voznika - kršitev pravila o prednosti na cesti - soprispevek tožnika - kršitev pravila o primerni hitrosti - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - intenziteta in trajanje strahu
Stranski intervenient je s svojim ravnanjem prekršil pravilo o prednostni cesti in prav njegovo ravnanje je tisto, ki predstavlja odločilen vzrok za nastalo škodo. Pri tem pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je podan tudi tožnikov soprispevek; tožnik je sicer pravilno pripeljal po glavni cesti, vendar pa je imel možnost, da bi nesrečo preprečil.
Tožnik je v posledici prometne nesreče utrpel blago raztegnitev vratnega mišičja oziroma blag zvin vratne hrbtenice, kar sodi med lahke poškodbe. Ob upoštevanju vseh utrpelih posledic poškodbe je prisojena odškodnina 1.500 EUR, kar predstavlja 1,1 povprečno neto plačo, za to obliko škode, primerljiva z drugimi istovrstnimi primeri iz sodne prakse.
Običajna zaskrbljenost in negotovost za izid zdravljenja, ki preneha v krajšem obdobju, ne predstavlja tolikšnega strahu, da bi ta upravičil prisojo odškodnine iz tega naslova. Drži sicer, da je tožnik lahko utrpel sekundarni strah, da ga je bilo strah, kakšen bo izid zdravljenja. Vendar v tem primeru ne gre za strah, ki bi bil pravno priznan. Tožnik namreč ni uspel dokazati niti, da je bil strah za izid zdravljenja dolgotrajen, niti, da je bil intenziven.
začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - predlog upnika za izrek denarne kazni - namen denarne kazni
V konkretnem primeru se je veljavnost začasne odredbe iztekla z dnem 22. 3. 2024 (zadnji predviden stik) oziroma najkasneje dne 26. 4. 2024, ko sta udeleženca o načinu izvrševanja stikov sklenila novo začasno sodno poravnavo. Najkasneje v tem trenutku je izdani sklep o začasni odredbi izgubil moč sklepa o izvršbi, zato po njem sodišče prve stopnje v nobenem primeru ne bi moglo več dopolniti izdanega sklepa s sredstvom zavarovanja po 226. členu ZIZ.
V sodni praksi je povsem ustaljeno stališče, da namen denarne kazni, izrečene po 226. členu ZIZ, kljub izrazoslovju v ZIZ ni v kaznovanju dolžnika, pač pa ima značaj sredstva zavarovanja, s katerim naj sodišče doseže spoštovanje obveznosti iz izrečene začasne odredbe. Zaradi takšnega namena denarne kazni sodišče po trenutku, ko začasna odredba preneha veljati in izgubi moč sklepa o izvršbi, nima več materialnopravne podlage za ugotavljanje morebitne pretekle kršitve in za nadaljevanje postopka z izvršbo denarne kazni po uradni dolžnosti.
ZSpo člen 17, 64. ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 44, 44/1.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - športni objekt občinskega pomena - pretekla raba - pretekla raba zemljišča - vsebina prostorsko ureditvenih pogojev - obseg pripadajočega zemljišča - parkirišče
Parkirišče ob balinišču ni športni objekt, saj ni namenjeno izvajanju balinskega športa, niti pripravam nanj. Z njim je omogočen le bolj udoben dostop.
začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - preživnina otrok - ogroženost otrokovega preživljanja
Tudi večletno življenje (da ne rečemo životarjenje) v relativnem pomanjkanju in odrekanju, na robu revščine, ko so otroci prikrajšani za marsikaj, kar je sicer na voljo njihovim vrstnikom, lahko pomeni ogroženost skladnega duševnega in telesnega razvoja otrok v smislu 157. in 161. člena DZ.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - primarni in podredni tožbeni zahtevek - sklenjena sodna poravnava - načelo enkratnega plačila sodne takse - pravica do vrnitve sodne takse - vračilo dela plačane sodne takse - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka
Tarifna številka 1112 ZST-1 posebej ureja situacije, ko se postopek konča z umikom tožbe, sodbe na podlagi pripoznave/odpovedi in s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Pritožbeno sodišče poudarja, da pri tem niti ni bistveno, ali je v sodni poravnavi zajeta tudi odločitev o podrejenem zahtevku ali ne, ključno je, da je tovrstna procesna situacija v zakonu posebej urejena.
Skladno s četrtim odstavkom 15. člena ZST-1 mora stranka, ki je v postopku delno uspela in pridobila premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če plačila ne bi bila oproščena - ta del takse plačati. Sodišče je tožnici zato upravičeno naložilo plačilo tretjine celotne taksne obveznosti. V primeru, da plačila sodnih taks ne bi bila oproščena, bi ji v konkretni procesni situaciji na podlagi tarifne številke 1112 ZST-1 pripadalo vračilo dveh tretjin (plačane) sodne takse.
stranska intervencija - pravni interes za stransko intervencijo - pritožba - neplačilo sodne takse - umik pritožbe - pravnomočnost sodbe - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti
Predlagateljica ni plačala sodne takse za pritožbo zoper sodbo niti ni uspela s predlogom za taksno oprostitev, zato se je njena pritožba v skladu s 105.a členom ZPP s potekom roka za plačilo sodne takse štela za umaknjeno. Ker zoper sodbo ni bilo več mogoče vložiti rednega pravnega sredstva, je ta postala pravnomočna, potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe pa je bilo utemeljeno izdano.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu s sklicevanjem na odločitev sodišča v omenjeni pravnomočni zadevi pravilno zaključilo, da predlagateljica ni imetnica 100% (pa tudi ne manjšega) poslovnega deleža prve toženke, zato njen pravni interes za stransko intervencijo na strani tožene stranke ni izkazan.
ZIZ člen 12, 212/1, 212/2, 212/3, 212/4, 215. OZ člen 269, 269/1, 269/2. ZPP člen 365, 365/2.
izvršba - izvršilni naslov - določitev sodnih penalov - sodni penali - sklep o določitvi sodnih penalov - neizpolnitev obveznosti
Neutemeljene so dolžničine pritožbene navedbe o nedopustnosti sodnih penalov zaradi narave nedenarne dolžničine obveznosti (dolžnica navaja, da je ta obveznost nadomestna in ne nadomestna). Sodne penale po 269. členu OZ je namreč mogoče določiti v primeru nadomestnih in nenadomestnih nedenarnih obveznosti. Zato dolžnica nima prav, da bi upnica lahko, ker je dolžničina obveznost nadomestna, vložila le predlog za izvršbo. Dolžnica je bila glede na 212. člen ZIZ upravičena, da se lahko odloči, ali bo predlagala naložitev sodnih penalov ali pa bo vložila predlog za izvršbo za izpolnitev nedenarne obveznosti.
ZIZ člen 15, 38, 38/6, 56, 56/1, 56/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/2, 365-2, 365-3.
izvršilni stroški - nepravilno odmerjeni stroški - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - odmera stroškov - zmotna uporaba materialnega prava - ničnost notarskega zapisa - ugovor po izteku roka - stroški predloga za odlog - stroški ugovora po izteku roka - predlog stranke za odlog - uveljavljanje ničnosti
V obravnavanem primeru sta dolžnika hkrati z ugovorom, v katerem sta uveljavljala ničnost izvršilnega naslova (notarskih zapisov), vložila tudi predlog za odlog izvršbe zaradi vložene tožbe na ugotovitev ničnosti notarskih zapisov, kateremu je bilo ugodeno ter je bila izvršba odložena do pravnomočnosti pravde P 743/2017 Okrožnega sodišča v Celju. Dolžnika sta v tej pravdi s svojim tožbenim zahtevkom uspela, sodišče prve stopnje pa je ugodilo njunemu ugovoru in razveljavilo sklep o dovolitvi izvršbe ter zavrnilo upničin predlog za izvršbo, pri čemer ta odločitev sodišča prve stopnje (prvi odstavek točke I. izreka) ni pritožbeno izpodbijana. Glede na šesti odstavek 38. člena ZIZ je zato treba šteti, da stroški predloga dolžnikov za odlog izvršbe predstavljajo strošek, ki jima ga je upnica neutemeljeno povzročila.
prekrški v zvezi s plačevanjem cestnine - cestninski zavezanec - OBU naprava - odgovornost za prekršek - odgovornost pravne osebe - pojem odgovorne osebe - odgovornost odgovorne osebe in neposrednega storilca prekrška - odgovornost neposrednega storilca prekrška - voznik - izrek odločbe o prekršku - zakonski znaki prekrška - opis prekrška - storilec prekrška
V predmetni zadevi bi moral prekrškovni organ v izreku odločbe o prekršku navesti temelj odgovornosti oziroma konkretizirati odgovornost storilca, pa tega ni storil. Ker se iz izreka odločbe o prekršku ne da razbrati, ali je B. B. odgovoren kot posameznik ali kot odgovorna oseba pravne osebe A. d.o.o., je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Po presoji višjega sodišča je v primeru, če je prekršek storjen z motornim vozilom, ki je last pravne osebe in ki je tudi uporabnica elektronskega cestninjenja, lahko (glede na naravo kršitve, ko registrska številka vozila, ni enaka zapisu na OBU napravi), poleg pravne osebe za istovrstni prekršek kaznovana le še odgovorna oseba te pravne osebe. Za odgovorno osebo pravne osebe (po tretjem odstavku v zvezi z 10. alineo prvega odstavka 50. člena ZCestn) je namreč mišljena tista oseba, ki je bila v skladu z notranjimi akti pravne osebe (t.i. uporabnice elektronskega cestninjenja ali na podlagi splošnih predpisov za namestitev OBU naprave v vozilo) tudi zadolžena. Prekrškovni organ je sicer ugotovil, da je storilec uporabljal oziroma vozil vozilo, v katerem je bila nameščena OBU naprava, katere zapis registrske oznake se ne ujema z registrsko oznako vozila, ni pa ugotovil dejstev in okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je pravna oseba A. d.o.o. storilca kot odgovorno osebo pravne osebe zadolžila za kontrolo OBU naprav in opremljenost vozil oziroma z namestitvijo OBU naprave v vozilo, ki ga je vozil B. B. Samo iz ugotovitve, da je storilec z omenjenim vozilom upravljal kot voznik, na to ni mogoče sklepati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00078423
OZ člen 18, 29, 59, 59/2. ZASP člen 31, 80, 80/1, 80/2, 137, 137-1, 168, 168/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2.
procesna legitimacija - stvarna legitimacija - konkludentno soglasje - pogajanja - odložni pogoj - učinkovanje ex tunc - pravica radiodifuzne retransmisije - pravica radiodifuzne retransmisije oddaj RTV-organizacij - avtorsko delo - meja preizkusa sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - licenčna analogija
Če je bilo uporabniku ponujeno, kot je bilo ugotovljeno, da je bilo pritožnici, da retransmisijo po izteku licenčne pogodbe vrši po isti ceni, in to na način "vzemi ali pusti", pa ponudba ni sprejeta in uporabnik še naprej retransmitira programe, je velikost oškodovanja - z uporabo merila dogovorjenega honorarja - materialnopravno utemeljeno, praktično pa preprosto odčitati iz te ponudbe.
Konkludentnega soglasja ne potrjuje zanesljivo niti okoliščina, da je tožnica pritožnici v spornem obdobju "dostavljala signal". Na prvi stopnji ni bilo do konca raziskano, kaj to zares pomeni (signal je valovanje, ne stvar). Ugotovljeno pa je bilo bistveno, da je pritožnica lahko TV-programe A. kadarkoli prenehala retransmitirati svojim naročnikom. Zato za utemeljenost izpodbijane sodbe v tem delu zadostuje že pravilno splošno izhodišče, da ni dolžnost imetnika izključne pravice, da preprečuje njene kršitve, temveč tretjih, da je ne kršijo.
Podjetje ima prevladujoč položaj, kadar lahko v znatni meri ravna neodvisno od konkurentov, strank ali potrošnikov. Česar pa o tožnici ni mogoče trditi, če ima ob sebi konkurenta, ki ponuja substitute, h katerim je bilo mogoče preiti, in nasproti sebi kartel strank s primerljivo močjo, kot je njena.
V skladu s prvim odstavkom 197. člena DZ sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Sodišče mora torej najprej ugotoviti, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa, ali so se potrebe preživninskega upravičenca in/ali zmožnosti zavezanca pravno odločilno spremenile.
Trditve o procesnih kršitvah morajo biti - če naj bodo predmet vsebinske presoje - konkretizirane, zato lahko pritožbeno sodišče na perpetuirani pavšalni očitek o kršitvi iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 odgovori le, da je sodišče prve stopnje v sklepu navedlo popolne in preverljive razloge o odločilnih dejstvih, s katerimi se pritožba v večjem delu sploh ne sooča, temveč le podaja nedokazane in nekonkretizirane trditve ter svoje subjektivne poglede na zadevo, ki jih prezentira kot gotova dejstva.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev začasnega skrbnika - udeležba v nepravdnem postopku - pogoji za udeležbo - pravni interes za udeležbo v postopku - pravica do družinskega življenja - čustvena navezanost
Iz razlogov, ki jih je navedla v predlogu, izhaja, da prijaviteljica udeležbe izraža skrb za dobrobit sestre in da, po njeni oceni, med njima obstaja globoka čustvena vez. Medsebojni odnos nasprotne udeleženke in predlagateljice udeležbe v postopku tako zahteva varstvo v okviru ustavne pravice do družinskega življenja. S tem je v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZNP-1 podan pravni interes (kot nepremoženjski, osebnostni interes v zgoraj obrazloženem smislu) prijaviteljice za udeležbo v postopku oziroma je izkazano, da je udeležba v postopku v korist nasprotne udeleženke (243. člen DZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM00079150
DZ člen 136, 136/1, 151, 151/1, 151/2, 151/4, 160, 161. ZOsn člen 45. ZNP-1 člen 42, 102, 102/3. ZPP člen 340, 341, 365, 365/1, 365/1-3.
sporazum staršev - šolanje - varstvo koristi otroka - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava - verjetno izkazana nevarnost - starševska skrb - vpis otroka v osnovno šolo - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - sporazumno odločanje staršev o izvrševanju roditeljske pravice - ogroženost otroka
V skladu z ustaljenim stališčem v sodni praksi je v primerih, kot je obravnavani, ko je mld. otrok šoloobvezen in bi moral pričeti z obiskovanjem prvega razreda osnovne šole (45. člen ZOsn) ter se starša ne moreta sporazumeti o tem, katero osnovno šolo naj bi otrok obiskoval, odločitve pa ni mogoče odložiti (kot v predmetni zadevi, ko se prvi dan osnovne šole, 2. september 2024, naglo bliža in bo nastopil manj kot v roku 2 mesecev), potrebno, da sodišče za vmesno obdobje do končne odločitve o vpisu otroka, o tem odloči z začasno odredbo, ki jo mora nemudoma izdati.
Sodišče druge stopnje še dodaja, da kogentnih določb 136. in 151. člena DZ, ki terjata, da o vprašanjih otrokovega izobraževanja starša odločata sporazumno, če pa sporazum ni mogoč, o tem odloči sodišče, ni mogoče zaobiti na način, kot je storila predlagateljica v predmetni zadevi, ko je brez soglasja nasprotnega udeleženca in brez odločitve sodišča pri Osnovni šoli 1 podala vlogo za vpis mld. A. A. v prvi razred Osnovne šole 1, ki ji je osnovna šola ugodila in izdala potrdilo o vpisu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00078151
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 6, 6/1, 7, 7/1. URS člen 3a. ZVPot-1 člen 2. ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2. ZPP člen 180, 180/3.
potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - valutna klavzula v CHF - nepošten pogodbeni pogoj - ničnost kreditne pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - preprečitev težko nadomestljive škode - pogoj reverzibilnosti - določitev vsebine pravnega standarda - presoja pogojev za izdajo začasne odredbe - poznavanje prava po uradni dolžnosti - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - Direktiva Sveta 93/13/EGS - razlaga direktive - sodna praksa SEU - načelo primarnosti prava EU - načelo učinkovitosti prava EU - implementacija direktive - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - odlog izpolnitve obveznosti - učinkovitost sodnega varstva v primeru uspeha v sporu
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je določbe ZIZ o težko nadomestljivi škodi iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ in tudi slovensko sodno prakso, ki se je oblikovala v zvezi z "običajnimi" (nepotrošniškimi) zadevami zavarovanja, v zadevah potrošniških kreditnih pogodb z valutno klavzulo CHF nujno razlagati lojalno tako, da ta interpretacija ne bo nasprotovala 6(1) in 7(1) členu Direktive 92/13 niti načelu učinkovitosti varstva potrošnikov, kot je pojasnilo SEU v zadevi C-287/22.
Ob lojalni (evroskladni) razlagi slovenskega pravnega reda, upoštevaje razloge sodbe C-287/22, reverzibilnost ni relevanten pogoj za presojo utemeljenosti začasne odredbe, s katero se zahteva začasno zadržanje izvajanja domnevno nične potrošniške kreditne pogodbe z valutno klavzulo.
Skladno z razlago SEU je mogoče zagotoviti polni učinek končne odločitve v tem potrošniškem sporu o (ne)veljavnosti potrošniške kreditne pogodbe z valutno klavzulo in hkrati polni učinek ter cilj Direktive 93/13 le, če bo potrošnik lahko vse svoje zahtevke v celoti uveljavil v okviru iste pravde, ne da bi mu bilo treba nenehno spreminjati (razširjati) svoj zahtevek ali celo vložiti novo tožbo (primerjaj 50., 51. in 56. točko sodbe C-287/22).
Tako se s precejšnjo stopnjo verjetnosti nakazuje, da v primeru, če bi bili zahtevki tožnikov v tej pravdi utemeljeni, polnega učinka končne meritorne odločitve v tej pravdi in polnega učinka Direktive 93/13 ne bo mogoče zagotoviti brez začasnega zavarovanja, s katerim bi se zadržalo plačevanje mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi spornih pogodb. To pa je - poleg verjetnosti obstoja terjatve na ničnost pogodbe in verjetnosti obstoja terjatve na vračilo preplačanih zneskov - edini relevantni pogoj, ki ga je mogoče postaviti tožnikoma za utemeljitev predlaganega zavarovanja, če naj se določbe ZIZ in nacionalna sodna praksa razlagajo lojalno, kot nalaga sodba SEU C-287/22.
ZPP člen 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 40.
nagrada za delo izvedenca - pravica izvedenca do nagrade - nagrada za izvid in mnenje - pregled
Pri presoji, ali je izvedenka opravila delo, ki ji ga je naložilo sodišče, ni pomembno, ali se stranke oziroma udeleženci postopka z mnenjem strinjajo, prav tako ni pomembno, ali bo sodišče v dokaznem postopku sprejelo njene ugotovitve.
Za odmero nagrade za pregled je ključno trajanje pregleda samega in ne morebitne kasnejše analize ob pregledu zaznanega; te so del izdelave mnenja, njihova zahtevnost pa se upošteva v okviru postavk zahtevno/zelo zahtevno/izjemno zahtevno.
DZ člen 136, 137, 157, 157/2, 157/3, 161, 175, 175/1.
začasna odredba v družinskih sporih - namestitev otroka v zavod - ogroženost otroka - vedenjske motnje
V okvir starševske skrbi, poleg skrbi za otrokovo življenje in zdravje, sodi tudi skrb za njegovo vzgojo in nadzor ter obveznost, da se mu omogoči skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samostojno življenje in delo. Kot je pokazal dokazni postopek, nasprotna udeleženka v zadnjem, daljšem obdobju ne uspe na mld. A. A. vplivati na način, da ne bi imel resnih vedenjskih in učnih težav ter da se ne bi zapletal v nasilne incidente.
DAVKI - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00077506
ZIZ člen 270. ZFPPIPP člen 42, 42/2, 44, 44/1, 130, 130/2, 131, 132. ZDavP-2 člen 126, 126/2, 126/6. ZGD-1 člen 263, 515, 515/6. ZSZ člen 58, 84.
odškodninska odgovornost poslovodje - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve avtomobila - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - neznatna škoda - aktivna legitimacija - zastaranje pravice do izterjave davka - zadržanje zastaranja - vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - čas nastopa insolventnosti - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - omejitev odškodninske odgovornosti
Od začetka stečaja davčni organ glede na določbe 131. in 132. člena ZFPPIPP v povezavi z drugim odstavkom 130. člena ZFPPIPP, ne more več opraviti davčne izvršbe, zato je od začetka stečaja dalje zadržan tek absolutnega zastaranja pravice do izterjave davkov.
NUSZ ni terjatev države, ampak občine. Davčni organ, ki za občine opravlja le odmero nadomestila za posamezno leto na podlagi podatkov občin, v postopkih zaradi insolventnosti ne more uveljavljati terjatev kot njihov nosilec, ampak lahko nastopa zgolj kot njihov skrbnik.
Za uporabo izjeme po tretjem odstavku 44. člena ZFPPIPP mora tožeča stranka izkazati, da je šlo za namerno, hoteno povzročitev škode. Opustitev dolžnih ravnanj po ZFPPIPP je predpostavka odškodninske odgovornosti poslovodje, ne zadošča pa za ugotovitev hujše oblike krivde (namen ali huda malomarnost).
izvršba - izvršba na podlagi verodostojne listine - sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - upoštevne navedbe
Pritožbene navedbe o neobstoju dolžnikovega dolga so neutemeljene. Dolžnik lahko zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ugovarja le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo z novim sredstvom in na novem predmetu izvršbe. Ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom je lahko utemeljen le, če je izvršba nadaljevana s sredstvom, ki ga zakon ne predvideva ali na predmetih, ki so iz izvršbe izvzeti ali ne morejo biti predmet izvršbe (7. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ), kot je dolžniku pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Dolžnik v ugovoru zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom ne more uspeti z ugovornimi razlogi, da upnikova terjatev ne obstoji.
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/5, 104, 104/2, 233, 233/7, 233/8, 400, 402, 402/2. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/4.
postopek osebnega stečaja - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - nagrada upravitelja - odpust obveznosti - predujem za kritje začetnih stroškov osebnega stečaja - odplačnost - vračilo predujma - sorazmerno plačilo
Ob upoštevanju posebnosti postopka osebnega stečaja daje smiselna uporaba pravil o predujmu podlago za sklep, da mora znesek plačil po osmem odstavku v zvezi s sedmim odstavkom 233. člena ZFPPIPP vključevati tudi nadomestilo upravitelju za izvajanje dodatnih nalog v postopku odpusta obveznosti. To pa pomeni, da se nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog in pristojnosti upravitelja v postopku odpusta obveznosti izplača pred vračilom založenega predujma v dobro proračuna sodišča.
Če se je preizkusno obdobje končalo, trajalo pa je manj kot eno leto, upravitelj za zadnji del preizkusnega obdobja utemeljeno zahteva sorazmerno nagrado. V takšni situaciji se nagrada določi po dejanskem koncu preizkusnega obdobja in ne šele po poteku leta.
ZZZDR člen 51, 58, 59, 60. DZ člen 67, 71, 73, 74. ZPP člen 156.
premoženjska razmerja med zakoncema - ugotavljanje deleža zakoncev na skupnem premoženju - skupno premoženje - prispevek zakoncev - darilo zakoncema - stroški postopka - odločanje o stroških po načelu uspeha
Sodišče prve stopnje je delež na skupnem premoženju določilo na podlagi celovite presoje vseh prispevkov zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev k nastanku, ohranitvi ali povečanju premoženja, in to v celotnem obdobju njune skupnosti.
Pravilno in utemeljeno je zaključilo, da je tožnikov delež na skupnem premoženju večji od zakonsko domnevanega polovičnega deleža. Pri tem je, kot bistveno, štelo, da je bil tožnikov finančni prispevek pri nakupu stanovanja v A. leta 1991 (ki je bilo kasneje prodano, kupnina pa namenjena gradnji hiše v B.) precej višji od toženkinega in da je imel tožnik v času trajanja zunajzakonske in zakonske skupnosti višje dohodke od toženke. Po drugi strani pa je imelo pred očmi, da je bil prispevek toženke pri opravilih, ki jih zahteva dom in družina, večji.
Prav tako je pravilno upoštevalo, da je bil finančni prispevek, ki ga je toženkina mati namenila za obnovo objekta v C., podarjen obema zakoncem. Ta objekt sta obnavljala tožnik in toženka skupaj, za njuno družino. Toženkina mati je s slabo polovico tega zneska neposredno plačala izvajalce, preostali del (več kot polovico) pa izročila tožniku. Pritožbene trditve, da naj bi mati toženke tedaj, sedem let pred razpadom njune skupnosti, vedela za tožnikove nekorektne poteze, da mu ni zaupala in da v trajnost njune zakonske zveze ni verjela, so subjektivne in interesno naravnane. Vsa ta gradnja se je namreč dogajala, kot tudi pritožba omenja, v drugih časih in drugačnih razmerjih. Na zadevo je treba gledati ex ante oziroma ex tunc, ne pa ex post.