lastnik vozila - odgovornost lastnika vozila za prekršek - pravna oseba - odgovorna oseba pravne osebe
Izpodbojna domneva storilca prekrška je predvidena tudi v primeru, ko je lastnik vozila pravna oseba, le da se v takem primeru domneva ne more vzpostaviti glede lastnika vozila, saj je jasno, da pravna oseba ne more biti voznik in s tem storilec prekrška. Zakon je moral za tak primer določiti fizično osebo glede katere se bo vzpostavila domneva in to je odgovorna oseba pravne osebe. V plačilnem nalogu je zato storilec pravilno naveden kot kršitelj, saj njegova odgovornost ne temelji na določbi 15. a člena Zakona o prekrških, temveč je zakon vzpostavil izpodbojno domnevo, da je on storilec prekrška.
Pritožbeno sodišče prepoznava t.i. protispisnost med razlogi sodbe in podatki spisa, ki se nanašajo na odločilno, pravno relevantno dejstvo (ne)priznavanja inkriminiranega dejanja.
Brez pridobljenega izvida in mnenja sodnega izvedenca klinično psihološke stroke glede vzgibov, delovanja in razmišljanja obravnavanega mladoletnika, ki ga vendarle bremeni načrtovanje nevarnega dejanja, pri katerem bi bila z namenom zastraševanja sošolcev ogrožena varnost ljudi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v točki 29 obrazložitve ne vsebuje zanesljivih in jasnih razlogov o odločilnem dejstvu, s čimer je storjena nadaljnja kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
ZPP člen 242, 242/1, 242/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 3, 12, 13.
stroški priče - izgubljeni zaslužek priče - pravočasna priglasitev - vloga delodajalca
V skladu s prvim odstavkom 242. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju - ZNP-1) ima pravico do nadomestila plače oziroma povračila izgubljenega zaslužka, priča. Ta njena pravica je omejena z drugim odstavkom 242. člena ZPP, ki določa, da mora priča povračilo stroškov zahtevati takoj po zaslišanju, sicer pravico do povračila izgubi.
Za povračilo stroškov je odločilna zahteva tistega, ki ima pravico do njihove povrnitve, to pa je v konkretnem primeru zahteva priče.
ZVPot člen 22, 22/4, 22/5, 23, 24, 24/1, 24/1-1. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 5, 6, 6/1, 7, 7/1, 8. Pogodba o Evropski uniji (PEU) člen 3, 3/3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 38. URS člen 2, 35. OZ člen 88, 372, 372/1. ZZK-1 člen 243, 243/1, 243/1-2, 243/2, 243/2-1.
harmonizacija - varstvo potrošnikov - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - diskrecija - Direktiva Sveta 93/13/EGS - nična pogodba - kredit v CHF - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - tuja valuta denarne obveznosti - potrošniški kredit - nepošteni pogoji v potrošniških pogodbah - delna ničnost
V skladu z načelom minimalne harmonizacije lahko države članice zagotovijo višjo stopnjo varstva potrošnikov, kot jo zagotavlja pravo EU (8. člen Direktive 93/13), pri čemer se državam članicam pušča široko diskrecijo. Sodišče druge stopnje se po pojasnjenem pri nadaljnji presoji opira na slovensko ureditev v ZVPot in ne neposredno na Direktivo 93/13, ki ni neposredno uporabna, ampak zavezuje le glede njenih ciljev in opredeljuje zgolj minimalni standard varstva pred nepoštenimi pogoji, ki ga slovenska ureditev presega.
ZKP člen 283, 283/1. URS člen 14, 14/2, 15, 15/3, 15/4, 22, 25, 27, 156.
ustavnost zakonske določbe - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - ugovor zoper obtožnico - pravica do pritožbe - pravica do enakega varstva pravic - načelo enakosti pred zakonom - pravica do obrambe - domneva nedolžnosti
Zakonska ureditev, ki ne ureja možnosti pritožbe obdolženca zoper sklep, s katerim je njegov ugovor zoper obtožnico zavrnjen, po oceni pritožbenega sodišča zato ni protiustavna in obdolženec v njem ni prikrajšan za svoje pravice. Državni tožilec ima v primerih iz prvega odstavka 283. člena ZKP pravico do pritožbe zoper odločitev sodišča prve stopnje, ker postopka v primeru, če ne vloži pritožbe, ni in tako ne more več utemeljevati obtožbe, medtem ko lahko obdolženec svoje navedbe v nadaljnjem postopku ponovi in utemeljuje ter so lahko tudi predmet presoje instančnega sodišča, če zoper obsodilno sodbo vloži pritožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00078122
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-5. OZ člen 136, 136/2.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev in izročitev stanovanja - neprofitno najemno stanovanje - krivdni odpovedni razlog - prekomerni hrup - procesna sposobnost stranke - skrbništvo - duševna motnja - ugovor neprištevnosti - prehodna nerazsodnost - pravica do spoštovanja doma - sorazmernost posega
V skladu s 5. točko prvega odstavka 28. člena navedene Najemne pogodbe lahko lastnik stanovanja (tožnik) iz krivdnih razlogov odpove Najemno pogodbo, če najemnik oziroma osebe, ki z njim stanujejo, z načinom uporabe stanovanja pogosto grobo kršijo temeljna pravila sosedskega sožitja določena s hišnim redom ali če z načinom uporabe huje motijo druge stanovalce pri njihovi mirni uporabi stanovanja, kot to enako določa 5. točka prvega odstavka 103. člena SZ-1.
povrnitev pravdnih stroškov - stroški pravdnega postopka - stroški potrebni za pravdo - načelo uspeha pravdnih strank - priglasitev stroškov postopka - sodna taksa - stroški odvetniškega zastopanja - davek na dodano vrednost (DDV) - davčni zavezanec - trditveno in dokazno breme - nepriznani stroški - druga pripravljalna vloga - omejeno število vlog v sporu majhne vrednosti - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov - očitna pisna pomota sodišča - pogoji za izdajo popravnega sklepa - potrebnost pritožbe
Sodišče ne more stranki prisoditi stroškov, ki jih slednja ni priglasila.
Tožeča stranka ob priglasitvi stroška DDV-ja ni podala trditev o tem, da je njen pooblaščenec davčni zavezanec (to prepozno navaja šele v pritožbi), v zvezi z navedeno okoliščino pa tudi ni ponudila identifikacijske, tj. davčne številke pooblaščenca. Zgolj prazna priglasitev odmere DDV-ja k stroškom odvetniškega zastopanja brez ustreznih trditev oziroma pojasnila za uspešno uveljavljanje tega stroška ne more zadostovati niti takšna priglasitev ne obvezuje sodišča, da samo opravlja poizvedbe o davčni obveznosti pooblaščenca stranke pri pristojnih organih.
Tožniku, ki je poslovodja toženke, katere ničnost sklepa skupščine se uveljavlja, ne gre odrekati pravnega interesa za tožbo na ugotovitev ničnosti obravnavanega sklepa.
Pravni interes za tožbo mora obstajati ves čas postopka, prav tako mora pravni interes za pritožbo obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku, na kar pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti.
ZPP člen 315, 363, 363/1, 365, 365-1. ZNP-1 člen 42.
postopek za delitev solastnine - poseben sklep - vmesni sklep - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Nasprotna udeleženka je predlagala, naj sodišče prve stopnje z vmesnim sklepom odloči o tem, ali je solastnina med strankama navidezna (gre za dejansko etažno lastnino) ali pa gre za pravo solastniško razmerje. Takega predloga ni mogoče razčleniti na "temelj" in "višino", zato izdaja vmesne odločbe na način, kot to želi nasprotna udeleženka, ne pride v poštev. Cilj tega postopka je, da so vsa vprašanja celovito obravnavana in je o zadevi enotno odločeno (prim. sklep VSL II Cp 2214/2018).
Ker ne gre za sklep, katerega izdajo bi zakon sploh predvideval, se nanj tudi ne more raztezati splošna določba prvega odstavka 363. člena ZPP. Če zakon ne predvideva izdaje odločbe, posledično ne predvideva niti pritožbe proti takšni odločbi. Pritožba bi bila tako dopustna le v primeru, če bi bilo z izdajo odločbe poseženo v strankine pravice, dolžnosti ali pravne interese (25. člen Ustave RS). Za to v obravnavanem primeru ne gre (prim. smiselno sklepe VSL II Cp 2088/2018, II Cp 988/2015 in I Cp 548/2008).
sodna poravnava - res transacta kot procesna ovira za sojenje - zavrženje tožbe
Izrecna odpoved zahtevku iz navedene tožbe oz. izrecna prepoved ponovne vložitve tožbe namreč glede na jasno določbo 3. točke sodne poravnave niti ni bila potrebna, saj sta stranki v njej izjavili skupno voljo, da (s plačilom zneska iz 1. točke poravnave, t.j. 36.000,00 EUR) veljajo vsi zahtevki med njima za poravnane. Pri tem ne gre zgolj za neko "zaključno splošno formalno ugotovitev", kot to neprepričljivo skuša prikazati pritožba, ampak za materialno dispozicijo strank poravnave, ki zajema vse, na dan njene sklenitve obstoječe medsebojne zahtevke. Ker med le-te nedvoumno sodi tudi predmetni tožbeni zahtevek, je šteti, da nanj sklenjena sodna poravnava učinkuje.
nagrada za pregled listin - skrbnik za poseben primer - nagrada skrbnika za poseben primer
Pregled listin in druge dokumentacije ter študij spisa na eni strani in podaja poročila o tem na drugi strani predstavljata dve samostojni odvetniški opravili, ki upraviičujeta vsako svojo nagrado.
Skladno z drugim odstavkom 50.c člena ZLS občinsko odvetništvo zastopa občino pred sodišči in drugimi državnimi organi. Po petem odstavku istega člena se glede položaja in statusa občinskega odvetništva v sodnih, upravnih in drugih postopkih smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno odvetništvo. Ker peti odstavek 50.c člena ZLS nakazuje na uporabo določb ZDOdv, med njimi nakazuje tako tudi na uporabo 8. člena ZDOdv, po katerem se stroški zastopanja državnega odvetništva v postopkih pred sodišči in drugimi organi obračunavajo po tarifi, ki ureja odvetniške storitve.
Obtoženec je kljub zaposlitvi na Poljskem, zaradi dodatnega zaslužka iskal novo službo voznika na internetu te da mu je oseba, s katero se je povezal preko telefonske aplikacije, obljubila zaposlitev in plačilo 250,00 USD na osebo za opravljeni prevoz. Iz tega povsem jasno izhaja, da je obtoženec dejanje storil z namenom pridobitve premoženjske koristi, torej iz koristoljubnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00078423
OZ člen 18, 29, 59, 59/2. ZASP člen 31, 80, 80/1, 80/2, 137, 137-1, 168, 168/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2.
procesna legitimacija - stvarna legitimacija - konkludentno soglasje - pogajanja - odložni pogoj - učinkovanje ex tunc - pravica radiodifuzne retransmisije - pravica radiodifuzne retransmisije oddaj RTV-organizacij - avtorsko delo - meja preizkusa sodbe sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti - licenčna analogija
Če je bilo uporabniku ponujeno, kot je bilo ugotovljeno, da je bilo pritožnici, da retransmisijo po izteku licenčne pogodbe vrši po isti ceni, in to na način "vzemi ali pusti", pa ponudba ni sprejeta in uporabnik še naprej retransmitira programe, je velikost oškodovanja - z uporabo merila dogovorjenega honorarja - materialnopravno utemeljeno, praktično pa preprosto odčitati iz te ponudbe.
Konkludentnega soglasja ne potrjuje zanesljivo niti okoliščina, da je tožnica pritožnici v spornem obdobju "dostavljala signal". Na prvi stopnji ni bilo do konca raziskano, kaj to zares pomeni (signal je valovanje, ne stvar). Ugotovljeno pa je bilo bistveno, da je pritožnica lahko TV-programe A. kadarkoli prenehala retransmitirati svojim naročnikom. Zato za utemeljenost izpodbijane sodbe v tem delu zadostuje že pravilno splošno izhodišče, da ni dolžnost imetnika izključne pravice, da preprečuje njene kršitve, temveč tretjih, da je ne kršijo.
Podjetje ima prevladujoč položaj, kadar lahko v znatni meri ravna neodvisno od konkurentov, strank ali potrošnikov. Česar pa o tožnici ni mogoče trditi, če ima ob sebi konkurenta, ki ponuja substitute, h katerim je bilo mogoče preiti, in nasproti sebi kartel strank s primerljivo močjo, kot je njena.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - primarni in podredni tožbeni zahtevek - sklenjena sodna poravnava - načelo enkratnega plačila sodne takse - pravica do vrnitve sodne takse - vračilo dela plačane sodne takse - obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka
Tarifna številka 1112 ZST-1 posebej ureja situacije, ko se postopek konča z umikom tožbe, sodbe na podlagi pripoznave/odpovedi in s sklenitvijo sodne poravnave pred izdajo odločbe. Pritožbeno sodišče poudarja, da pri tem niti ni bistveno, ali je v sodni poravnavi zajeta tudi odločitev o podrejenem zahtevku ali ne, ključno je, da je tovrstna procesna situacija v zakonu posebej urejena.
Skladno s četrtim odstavkom 15. člena ZST-1 mora stranka, ki je v postopku delno uspela in pridobila premoženje, ki presega del takse, ki bi jo morala plačati, če plačila ne bi bila oproščena - ta del takse plačati. Sodišče je tožnici zato upravičeno naložilo plačilo tretjine celotne taksne obveznosti. V primeru, da plačila sodnih taks ne bi bila oproščena, bi ji v konkretni procesni situaciji na podlagi tarifne številke 1112 ZST-1 pripadalo vračilo dveh tretjin (plačane) sodne takse.
Dolžnica ne izpodbija pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje v zvezi s priznanjem posameznih stroškovnih postavk, pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje pa ne more izpodbiti s sklicevanjem na slabo premoženjsko stanje. Dejstvo, da dolžnica zaradi svojega slabega premoženjskega stanja stroškov ne zmore plačati, namreč ne predstavlja upravičenega razloga, zaradi katerega sodišče dolžnici v plačilo ne bi naložilo stroškov, ki so upnici utemeljeno nastali v izvršilnem postopku, ki ga zoper dolžnico vodi zaradi neplačila terjatve.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - postavitev začasnega skrbnika - udeležba v nepravdnem postopku - pogoji za udeležbo - pravni interes za udeležbo v postopku - pravica do družinskega življenja - čustvena navezanost
Iz razlogov, ki jih je navedla v predlogu, izhaja, da prijaviteljica udeležbe izraža skrb za dobrobit sestre in da, po njeni oceni, med njima obstaja globoka čustvena vez. Medsebojni odnos nasprotne udeleženke in predlagateljice udeležbe v postopku tako zahteva varstvo v okviru ustavne pravice do družinskega življenja. S tem je v skladu s prvim odstavkom 21. člena ZNP-1 podan pravni interes (kot nepremoženjski, osebnostni interes v zgoraj obrazloženem smislu) prijaviteljice za udeležbo v postopku oziroma je izkazano, da je udeležba v postopku v korist nasprotne udeleženke (243. člen DZ).
ZIZ člen 15, 38, 38/6, 56, 56/1, 56/2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/2, 365-2, 365-3.
izvršilni stroški - nepravilno odmerjeni stroški - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - odmera stroškov - zmotna uporaba materialnega prava - ničnost notarskega zapisa - ugovor po izteku roka - stroški predloga za odlog - stroški ugovora po izteku roka - predlog stranke za odlog - uveljavljanje ničnosti
V obravnavanem primeru sta dolžnika hkrati z ugovorom, v katerem sta uveljavljala ničnost izvršilnega naslova (notarskih zapisov), vložila tudi predlog za odlog izvršbe zaradi vložene tožbe na ugotovitev ničnosti notarskih zapisov, kateremu je bilo ugodeno ter je bila izvršba odložena do pravnomočnosti pravde P 743/2017 Okrožnega sodišča v Celju. Dolžnika sta v tej pravdi s svojim tožbenim zahtevkom uspela, sodišče prve stopnje pa je ugodilo njunemu ugovoru in razveljavilo sklep o dovolitvi izvršbe ter zavrnilo upničin predlog za izvršbo, pri čemer ta odločitev sodišča prve stopnje (prvi odstavek točke I. izreka) ni pritožbeno izpodbijana. Glede na šesti odstavek 38. člena ZIZ je zato treba šteti, da stroški predloga dolžnikov za odlog izvršbe predstavljajo strošek, ki jima ga je upnica neutemeljeno povzročila.
ZSpo člen 17, 64. ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 44, 44/1.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - športni objekt občinskega pomena - pretekla raba - pretekla raba zemljišča - vsebina prostorsko ureditvenih pogojev - obseg pripadajočega zemljišča - parkirišče
Parkirišče ob balinišču ni športni objekt, saj ni namenjeno izvajanju balinskega športa, niti pripravam nanj. Z njim je omogočen le bolj udoben dostop.
začasna odredba - pravno sredstvo - ugovor kot pravno sredstvo - stroški ugovora - taksna tarifa - odvetniški stroški
Upnik nima prav, da je v tem postopku treba upoštevati določbo tar. št. 31/3 OT, po kateri se ugovor zoper predlog za začasno odredbo (stroške katerega je upnik dolžan povrniti dolžniku) ovrednoti zgolj s 50 % iz tar. št. 19 OT, kar pa predstavlja 1500 točk in ne 3000 točk. Sodišče prve stopnje je glede na vrednost spornega predmeta 546.461,16 EUR storitev pravilno ovrednotilo po tar. št. 19 OT, in sicer s 3000 odvetniškimi točkami (upnik temu ne nasprotuje oziroma to okoliščino izrecno priznava). Ker gre za ugovor kot pravno sredstvo, pa od teh 3000 točk pravilno tudi ni prisodilo samo 50 % (kot to določa tar. št. 31/3 OT), ampak je odmerjeno število točk dolžniku prisodilo v celoti, tj. 100 %. Sodišče prve stopnje se je pri tem sicer res zmotno sklicevalo na tar. št. 31/3 OT, vendar to nima pomena, kot mu ga pripisuje upnik. Sklicevalo se je na napačno tar. št. OT, ampak je odločilo pravilno. Po tar. št. 31/7 OT iz X. poglavja Posebnega dela OT, ki jo je po presoji pritožbenega sodišča treba uporabiti v konkretnem primeru, se namreč odvetnikova storitev odmeri po tar. št. 19 OT in ne zgolj s 50 % iz tar. št. 19 OT.