CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00077707
ZPotK-2 člen 17, 20, 20/2. OZ člen 6, 6/1. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
potrošniški kredit - kreditna pogodba - seznanitev s splošnimi pogoji poslovanja - pravila vročanja - fikcija vročitve - načelo skrbnosti dobrega strokovnjaka - metodološki napotek proste dokazne ocene - izjava o odstopu
Strožja skrbnost banke ne razbremeni potrošnika, da tudi sam ravna ustrezno skrbno. Eno temeljnih načel vsakemu udeležencu v obligacijskem razmerju nalaga, da pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravna s skrbnostjo dobrega gospodarja (prvi odstavek 6. člena OZ).
Z določbo v Splošnih pogojih, ki so sestavni del sklenjene pogodbe o vodenju tekočega računa, da bo banka pisna obvestila uporabniku računa pošiljala na naslov, ki ga je uporabnik sam sporočil banki, sta pogodbeni stranki dogovorili način vročanja. Šteje se, da je bilo obvestilo pravilno vročeno, če je poslano na zadnji znani naslov, ki ga ima banka v svoji evidenci.
ZDR-1 člen 34, 34/1, 36, 36/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZJU člen 100, 100/2. ZIntPK člen 37. Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (2001) člen 15, 15/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije - opredelitev kršitve
V sklepih o odpovedi toženka ni navedla in časovno opredelila konkretnih ravnanj, ki zanjo predstavljajo kršitev 100. člena ZJU, kodeksa, 37. člena ZIntPK in 13. člena pogodbe o zaposlitvi, ki naj bi jih tožnik storil s tem, da toženke ni seznanil oziroma od nje ni pridobil soglasja za opravljanje dejavnosti in zastopanje investitorjev E. pred Upravno enoto F. v upravnih postopkih za pridobitev gradbenih dovoljenj ter pridobivanje mnenj vodovodnega in elektro podjetja. Sodišče v prvem postopku tako niti ni moglo presoditi pravočasnosti odpovedi v razmerju do konkretnih ravnanj tožnika ter ali so ta v konfliktu z interesi toženke oziroma vplivajo na percepcijo o nepristranskem in objektivnem opravljanju javnih nalog. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je tožnik za navedena investitorja kot zadnje dejanje njunega zastopanja v upravnem postopku 21. 5. 2021 vložil zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja. Ker je to storil več kot eno leto pred podano odpovedjo (sklep z dne 5. 5. 2022), bi bila odpoved zaradi tega ravnanja in vseh časovno starejših (če bi jih toženka v izredni odpovedi konkretno opredelila) prepozna in že zato nezakonita. Toženka pa v izredni odpovedi v ničemer ni opredelila, kako naj bi to sodelovanje vplivalo na tožnikovo kasnejše delo pri toženki (v povezavi z izdajanjem lokacijskih informacij ali drugim delom) v času 6 mesecev pred podano izredno odpovedjo.
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o sodni razvezi utemeljilo le z argumentom, da je toženka utemeljeno izgubila zaupanje v tožnikovo delo zaradi dokazanih kršitev (ki pa, kot že rečeno, v tem individualnem delovnem sporu niso bile dokazane), ni pa se opredelilo do ostalih navedb toženke v zvezi s predlagano sodno razvezo in tožnikovih ugovorov glede tega. Tudi sicer so v izpodbijani sodbi navedeni razlogi za sodno razvezo nejasni. Glede na to tožnik utemeljeno uveljavlja, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka. Pritožbeno sodišče je zato s strani tožnika izpodbijani zavrnilni del sodbe razveljavilo. Posledično je bilo treba ugoditi tudi pritožbi toženke, ki se nanaša na pravilnost odmere denarnega povračila, in tožnikovi pritožbi zoper odločitev o datumu sodne razveze, odmeri denarnega povračila in o stroških postopka ter tudi v tem delu sodbo razveljaviti.
ZDSS-1 člen 35. URS člen 23. ZPP člen 12, 72, 72/2, 72/6, 86, 86/3, 86/4.
predlog za obnovo postopka - pooblaščenec odvetnik - zavrženje predloga za obnovo postopka
Tožnik je 8. 2. 2024 podal predlog za obnovo postopka, ki ga je predsednik senata, ker pravdno dejanje ni bilo opravljeno po pooblaščencu, ki je odvetnik (niti tožnik nima pravniškega državnega izpita - četrti odstavek 86. člena ZPP), z izpodbijanim sklepom z dne 21. 2. 2024 pravilno zavrgel. Obvezno odvetniško zastopanje (ali po pooblaščencu, ki je predstavnik sindikata oziroma združenja delodajalcev, ki je zaposlen za zastopanje svojih članov in ima pravniški državni izpit - 35. člen ZDSS-1) je v tretjem odstavku 86. člena ZPP predpisano za vsa izredna pravna sredstva, vključno z obnovo postopka. Takšna je na podlagi navedene določbe ZPP ustaljena (in obsežna) praksa vseh višjih sodišč.
Tožnik s pritožbenimi navedbami razlogom za zavrženje predloga za obnovo postopka niti ne oporeka. Ker je bil predlog zavržen, je njegova vsebinska presoja utemeljeno izostala. Glede na navedeno so nebistvene njegove pritožbene navedbe glede upoštevanja prilog.
Izvršnica ni sama nikakršen vir obveznosti. Ločeni sta vprašanji, ali je izvršnica veljavna in ali je veljavna pogodba (ali drug pravni temelj), iz katere izvira z izvršnico zavarovana terjatev. Dolžničina tožba v zadevi VII Pg 1666/2023 se po svojih navedbah drži izključno prvega od navedenih dveh vprašanj, v tožbenem zahtevku pa se močno prevesi k drugemu (s čimer tožba postane nejasna), ko se sodišču predlaga, naj "[u]gotovi […], da ne obstoji obveznost iz izvršnice izdane na podlagi Pogodbe o uporabi storitev A., d.d. št. 00818 z dne 13. 2. 2019." Da lahko eno sodišče prekine postopek zaradi predhodnega vprašanja, ga mora drugo že obravnavati kot glavno vprašanje. Glede na pravkar citirani tožbeni zahtevek pa v tej zadevi ni tako. Lahko bi bilo predhodno vprašanje za stečajno sodišče, ali je bila zadevna izvršnica nična, z vidika druge alineje 1. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP (na tem temeljita tako navedena tožba kot izpodbijani sklep), vendar pa tega tožnica v tisti zadevi zares (še) ne iztožuje (dovolj jasno).
Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, je dejansko vprašanje. Iz zgoraj povzete določbe prvega odstavka 94. člena ZKP gre zaključiti, da so to stroški, ki jih je procesni udeleženec povzročil s procesno nedisciplino oziroma z zlorabo procesnih pravic. Krivdni razlogi, ki so podlaga za naložitev plačila stroškov po določbi prvega odstavka 94. člena ZKP, morajo biti najprej objektivno izkazani, istočasno pa pogojeni z zavedanjem procesnega udeleženca o ignoriranju ali zlorabi procesnega dejanja, zaradi česar v nadaljevanju takšni stroški nastanejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00077712
URS člen 23. DZ člen 71, 71/1. OZ člen 46, 46/1, 47, 49. ZPP člen 8, 70, 70-5, 77, 77/1, 339, 339/2, 339/2-2, 339/2-14, 392, 392/1, 392/2, 392/2-1, 393, 393/3, 393/4.
razdelitev skupnega premoženja zakoncev - tožba za razveljavitev sodne poravnave - razlogi za izločitev sodnika - sodelovanje sodnika v isti zadevi pred nižjim sodiščem - več postopkov pred istim sodiščem - sklenjena sodna poravnava - razveljavitev sodne poravnave - pravni učinki sodne poravnave - učinek pravnomočnosti - dopustnost sodne poravnave - pravdna in procesna sposobnost - zmota o nagibu - bistvena zmota - zmota v nagibu pri neodplačni pogodbi - prevara
Zmota o motivu je upoštevna le, če je motiv vključen v pogodbo: postavljen kot pogoj obveznosti ali kot njen razlog (kavza). Ker v obravnavanem primeru ni, se tožnik pri izpodbijanju sodne poravnave nanjo ne more sklicevati.
motenje posesti poti - začasna odredba v zvezi z motenjem posesti - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - denarna kazen - postopek razlastitve nepremičnin - sklep o kaznovanju - kršitev začasne odredbe - prekinitev postopka
Tožniki imajo v sklepu o začasni odredbi izvršilni naslov za vzpostavitev prejšnjega stanja, ki velja še 30 dni po pravnomočnosti končnega sklepa, ta pa jim daje nadaljnje varstvo, da toženec motilnih dejanj ne sme ponoviti.
ZPIZ-2 člen 413, 413/1. ZDR-1 člen 142. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 358, 358-5.
voznik avtobusa - poklicno zavarovanje - prispevki - delovni čas
Sklep o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja je določil, da se za delovna mesta, na katerih je delo posebno težko in zdravju škodljivo, v smislu določb 220. člena Statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS, šteje delovno mesto voznik tovornjaka z nosilnostjo pet ali več ton. Pogoja, da voznik prebije na takšnih delih najmanj 80 odstotkov vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu, ni mogoče tolmačiti na način, da bi dejanska vožnja (premikanje vozila) morala obsegati 80 odstotkov letnega fonda ur dela, ampak v smislu definicije delovnega časa iz 142. člena ZDR-1, pri čemer je efektivni delovni čas vsak čas, v katerem delavec dela, kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Za dejanski delovni čas, prebit na delih voznika avtobusa, se tako v smislu sklepa šteje čas, ko delavec dejansko opravlja delo voznika, vključno z nalogami, ki niso vožnja, kar enako velja za voznike avtobusov, kot je pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje in se sklicevalo na relevatno sodno prakso. V zvezi z vozniki tovornjakov z nosilnostjo pet ton ali več je bilo odločeno s sodbo VDSS Pdp 182/2023 z dne 19. 9. 2023.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00078388
Aneks k posebnemu tarifnemu delu Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Slovenije (2017) člen 3, 3/2, 3/3, 3/4. ZPP člen 274, 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 22.
napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede - zdravnik specialist - zavrženje tožbe
Pritožba sicer logično izpostavlja, da tožnici ne gre a priori odrekati pravnega interesa, saj sta odločitev neposredne vodje in sklep komisije, ki ju izpodbija, imela vpliv na njen delovnopravni status, to je glede njenega izpolnjevanja pogojev za razporeditev na delovno mesto višjega zdravnika specialista že v letu 2018 (za nazaj). Vendar to ne zadostuje za zaključek o možnosti oziroma dopustnosti njune presoje v sodnem sporu, zato je po prepričanju pritožbenega sodišča odločitev o zavrženju tožbe pravilna. Sodišče prve stopnje bi moralo pri odločitvi o zavrženju tožbe upoštevati, da zoper takšno odločitev delodajalca, ki jo tožnica izpodbija v tem postopku, delavec nima sodnega varstva in zato postavljeni zahtevek iz tega razloga ni dopusten (274. člen ZPP). Po zgoraj citiranih določbah Aneksa, ki se v zvezi s postopkom razporeditve2 na višje vrednoteno delovno mesto edine uporabljajo, namreč ni predvideno sodno varstvo zoper odločitev o (ne)izpolnjevanju pogojev za zasedbo delovnega mesta višjih zdravnikov specialistov. Taka odločitev ostaja v diskreciji delodajalca (neposrednega vodje in strokovnega kolegija oziroma strokovnega vodje, ki morajo podati soglasje k razporeditvi). Ti sprejmejo dokončno odločitev o razporeditvi na višje vrednoteno delovno mesto višji zdravnik specialist in s tem o (morebitni) ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto (četrti odstavek 3. člena Aneksa).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00085805
ZKP člen 148, 148/6, 339, 339/3, 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 122, 122/1, 135, 135/1.
kaznivo dejanje grožnje - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - odvzem predmeta - obdolženec kot priča v istem postopku - silobran - kazenska ovadba kot dokaz
Obdolženec v lastni zadevi ne more biti priča, saj gre za kolizijo pravic oziroma dolžnosti dveh procesnopravnih položajev, ki sta si med seboj bistveno različna in posledično tudi nezdružljiva, kar je upoštevalo že sodišče prve stopnje, ki je tako obdolženega B. B. kot tudi obdolženega A. A. pravilno obravnavalo in zaslišalo kot obdolženca.
ZPP člen 242, 242/1, 242/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 3, 12, 13.
stroški priče - izgubljeni zaslužek priče - pravočasna priglasitev - vloga delodajalca
V skladu s prvim odstavkom 242. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju - ZNP-1) ima pravico do nadomestila plače oziroma povračila izgubljenega zaslužka, priča. Ta njena pravica je omejena z drugim odstavkom 242. člena ZPP, ki določa, da mora priča povračilo stroškov zahtevati takoj po zaslišanju, sicer pravico do povračila izgubi.
Za povračilo stroškov je odločilna zahteva tistega, ki ima pravico do njihove povrnitve, to pa je v konkretnem primeru zahteva priče.
Ker je obdolženi kljub izrečenim ukreom prepovedi približanja oškodovanki, z nasiljem nadaljeval, oz. ga celo stopnjeval, zato je pripor neogibno potreben za varnost ljudi (zlasti oškodovanke).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSM00078122
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-5. OZ člen 136, 136/2.
odpoved najemne pogodbe - izpraznitev in izročitev stanovanja - neprofitno najemno stanovanje - krivdni odpovedni razlog - prekomerni hrup - procesna sposobnost stranke - skrbništvo - duševna motnja - ugovor neprištevnosti - prehodna nerazsodnost - pravica do spoštovanja doma - sorazmernost posega
V skladu s 5. točko prvega odstavka 28. člena navedene Najemne pogodbe lahko lastnik stanovanja (tožnik) iz krivdnih razlogov odpove Najemno pogodbo, če najemnik oziroma osebe, ki z njim stanujejo, z načinom uporabe stanovanja pogosto grobo kršijo temeljna pravila sosedskega sožitja določena s hišnim redom ali če z načinom uporabe huje motijo druge stanovalce pri njihovi mirni uporabi stanovanja, kot to enako določa 5. točka prvega odstavka 103. člena SZ-1.
lastnik vozila - odgovornost lastnika vozila za prekršek - pravna oseba - odgovorna oseba pravne osebe
Izpodbojna domneva storilca prekrška je predvidena tudi v primeru, ko je lastnik vozila pravna oseba, le da se v takem primeru domneva ne more vzpostaviti glede lastnika vozila, saj je jasno, da pravna oseba ne more biti voznik in s tem storilec prekrška. Zakon je moral za tak primer določiti fizično osebo glede katere se bo vzpostavila domneva in to je odgovorna oseba pravne osebe. V plačilnem nalogu je zato storilec pravilno naveden kot kršitelj, saj njegova odgovornost ne temelji na določbi 15. a člena Zakona o prekrških, temveč je zakon vzpostavil izpodbojno domnevo, da je on storilec prekrška.
ZKP člen 283, 283/1. URS člen 14, 14/2, 15, 15/3, 15/4, 22, 25, 27, 156.
ustavnost zakonske določbe - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - ugovor zoper obtožnico - pravica do pritožbe - pravica do enakega varstva pravic - načelo enakosti pred zakonom - pravica do obrambe - domneva nedolžnosti
Zakonska ureditev, ki ne ureja možnosti pritožbe obdolženca zoper sklep, s katerim je njegov ugovor zoper obtožnico zavrnjen, po oceni pritožbenega sodišča zato ni protiustavna in obdolženec v njem ni prikrajšan za svoje pravice. Državni tožilec ima v primerih iz prvega odstavka 283. člena ZKP pravico do pritožbe zoper odločitev sodišča prve stopnje, ker postopka v primeru, če ne vloži pritožbe, ni in tako ne more več utemeljevati obtožbe, medtem ko lahko obdolženec svoje navedbe v nadaljnjem postopku ponovi in utemeljuje ter so lahko tudi predmet presoje instančnega sodišča, če zoper obsodilno sodbo vloži pritožbo.
Sodišče ima v določbi 287. člena ZPP pravno podlago, da dokaznim predlogom ugodi ali jih zavrne, zato vsaka zavrnitev dokaznega predloga ne predstavlja bistvene kršitve pravil postopka.
Pritožbeno sodišče prepoznava t.i. protispisnost med razlogi sodbe in podatki spisa, ki se nanašajo na odločilno, pravno relevantno dejstvo (ne)priznavanja inkriminiranega dejanja.
Brez pridobljenega izvida in mnenja sodnega izvedenca klinično psihološke stroke glede vzgibov, delovanja in razmišljanja obravnavanega mladoletnika, ki ga vendarle bremeni načrtovanje nevarnega dejanja, pri katerem bi bila z namenom zastraševanja sošolcev ogrožena varnost ljudi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v točki 29 obrazložitve ne vsebuje zanesljivih in jasnih razlogov o odločilnem dejstvu, s čimer je storjena nadaljnja kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
ustavna pravica do enakosti pred zakonom - ustavna pravica do enakega varstva pravic - nepravdni postopek za razdružitev solastnine - postopek delitve solastnine - sklenjena sodna poravnava - skupni stroški postopka - kriterij sorazmerne povrnitve stroškov - brezplačna pravna pomoč - oprostitev plačila sodne takse
Nasprotna udeleženca tako krijeta le svoj del skupnih stroškov in ne tudi dela, ki odpade na predlagateljico. Dejstvo, da je bila predlagateljica v postopku oproščena plačila sodnih taks in stroškov izvedenke, tako v ničemer ne vpliva na odločitev, da gre za skupne stroške, ki bremenijo vse udeležence postopka, le da teh nasprotna udeleženca nista dolžna povrniti predlagateljici (kot bi jih bila v primeru, če bi jih predlagateljica predhodno založila v celoti sama), temveč jih morata plačati na račun Okrajnega sodišča v Trbovljah oziroma v proračun Republike Slovenije.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00077778
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 402, 402/3, 437.
nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - zavrženje zasebne tožbe - konkretizacija zakonskih znakov - goljufiv namen
Sodišče prve stopnje je v napadenem sklepu pravilno pojasnilo, da navedene obljube po ustvarjanju skupnega življenja in izkazovanje ljubezenskih čustev ne zadostijo zakonskemu znaku kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, takšno domnevno lažnivo prikazovanje čustev, ki naj ne bi bila pristna in bi naj bila izkazana z namenom preslepitve partnerja, pa se v opisu tudi ne nadaljuje z navajanjem dejstev, ki bi to potrjevala, temveč zgolj s sklepanjem, da mu je zamolčala, da želi vezo z njim zgolj z namenom, da od njega pridobi denarna sredstva. Samo dejstvo, da se je veza med njima končala in da se je obdolženka začela zasebnemu tožilcu vedno bolj izmikati in do njega ni kazala več ljubezenske naklonjenosti, ne pomeni navajanja tistih konkretnih dejanskih okoliščin, kot pravilno zaključuje sodišče prve stopnje, iz katerih bi bil nedvomno razviden preslepitveni namen in bi omogočale učinkovito obrambo obdolženke, pri čemer nasprotno od tega, kar ji očita obtožba, to je da je lažno prikazovala ljubezenska čustva do zasebnega tožilca, kar naj bi bila podlaga njenega preslepitvega namena, niti ni mogoče izkazati.
Zakon sicer res določa fikcijo, da se šteje, da je pisanje vročeno, če ga naslovnik v 15 dneh od dne, ko je bilo na njegovem naslovu puščeno obvestilo o prispelem pisanju, ne dvigne, vendar je to fikcijo treba razlagati v luči pravice do izjave in namena vročanja, ta pa je zagotoviti, da se naslovniki s pisanjem seznanijo. Če se v postopku izkaže, da storilec na naslovu dejansko ne živi (niti tam ne živijo člani njegove družine), pisanja ni mogoče šteti za vročenega.