OZ člen 329. ZFPPIPP člen 298a, 302, 334, 443. ZPP člen 188, 188/3, 325, 329, 347, 347/6. ZMZPP člen 17.
ugotovitev neobstoja terjatve - ugotovitev neobstoja ločitvene pravice - prenehanje terjatve - prenehanje ločitvene pravice - prenehanje pravne osebe - tuja pravna oseba - dopolnilna sodba - fikcija umika tožbe - ustavitev postopka - obravnava pred sodiščem druge stopnje - stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe
Ko sodišče odloča o tožbenem zahtevku, o njem presoja na podlagi okoliščin oziroma po stanju na dan izdaje sodbe, kot to pravilno izpostavlja tožena stranka v pritožbi. Ker je na dan izdaje sodbe tožena stranka obstajala, saj je po izničenju izbrisa po pravu države J. nastopila pravna fikcija, kot da do izbrisa sploh ni prišlo, terjatev in ločitvena pravica iz razloga neobstoja tožene stranke zato nista prenehali.
Ne glede na dejstvo, da ob začetku stečajnega postopka nad tožečo stranko in v času izdelave končnega seznama preizkušenih terjatev tožena stranka ni obstajala, to ne pomeni, da je obveznost stečajnega dolžnika prenehala ali da je ni bilo mogoče izpolniti.
načelo konktradiktornosti - vročitev vloge - pravica do informacije - pravica do izjave
Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je treba pred izdajo končne sodne odločbe dosledno spoštovati načelo kontradiktornosti in še pred njeno izdajo vlogo ene stranke (ali udeleženca postopka) vročiti v odgovor nasprotni stranki (oziroma udeležencu postopka), da se lahko z njo seznani (pravica do informacije) in lahko nanjo odgovori (pravica do izjave); tako mora postopati celo v primeru, če so navedbe v vlogi nebistvene (nerelevantne) in se sodišče pri izdaji sodne odločbe nanje sploh ni oprlo. Toliko bolj (a fortiori) je treba vlogo enega udeleženca postopka vročiti v odgovor drugemu udeležencu postopka, če se sodišče na trditve v vlogi opre.
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 83, 83/2, 148, 148/4, 148a, 148a/3.
neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - hišna preiskava - osredotočenost suma - razlogi za sum - privilegij zoper samoobtožbo - pravni pouk - izločitev dokazov
Glede na predhodni obstoj utemeljenih razlogov in sum, da se na danem naslovu izvršuje kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1, se je sum zoper obtoženca osredotočil v trenutku, ko je policistoma povedal, da prebiva v stanovanjski hiši. Takrat bi ga policista morala poučiti po četrtem odstavku 148. člena ZKP.
Dodatni argument v prid ugotovitvam begosumnostiso ugotovitve, da je obdolženec pred policisti bežal najprej z avtomobilom in na znake policije naj zaustavi vozilo ni reagiral, nato pa je celo po tem, ko so ga policisti PP IU Celje s pomočjo drugih policijskih patrulj vendarle uspeli zaustaviti, zbežal tudi iz vozila.
Za ugotovitev obstoja begosumnosti ni potrebno, da bi bilo izkazano, da je obdolženec kdaj skušal pobegniti ali da ni pripravljen sodelovati s pravosodnimi organi.
začasna odredba - stiki med očetom in otrokom - visoka ogroženost otroka - izjemen primer - restriktiven pristop
Po ustaljeni sodni praksi je k izdaji začasnih odredb v družinskih zadevah treba pristopiti restriktivno ter z začasnimi odredbami urediti le izjemen položaj, v katerem je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek postopka in pravnomočnost odločbe.
nujni dedič - oporoka - volja oporočitelja - v oporoki določen nujni delež v naravi - alikvotni del zapuščine - delitev zapuščine
Zapustnica je določila način delitve svoje zapuščine skladno s 27. členom ZD, ki predpisuje, da lahko oporočitelj določi, da dobi nujni dedič svoj delež v določenih stvareh, pravicah ali v denarju. V primeru takega oporočnega določila nujni dedič ne podeduje določen del vsake stvari in vsake pravice, ki sestavljajo zapuščino (alikvotni delež na celotni zapuščini), pač pa v oporoki določeno stvar, pravico ali denar.
stečajni postopek nad pravno osebo - solidarno poroštvo - zastaranje - zastaranje poroštvene obveznosti - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)
Pri solidarnem poroštvu in v primeru, ko je za zastaranje obveznosti glavnega dolžnika določen daljši zastaralni rok, poroštvo zastara takrat kot obveznost glavnega dolžnika. Stališče akcesornosti se namreč razteza (tudi) na vprašanje zastaranja, (da imata glavni dolžnik in porok različne zastaralne roke) velja za subsidiarne, ne pa tudi za solidarne poroke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00078313
OZ-UPB1 člen 360, 366, 367. ZKP člen 129. URS člen 23.
pretrganje zastaranja - zastaranje - vpliv kazenskega postopka na tek zastaranja - vpliv kazenskega postopka na tek zastaralnega roka - napotitev upnika na pravdo - napotitev na pravdo - pretrganje zastaralnega roka - pretrganje zastaranja terjatve - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - pravnomočnost kazenske sodbe - procesni rok
Zakona res ni mogoče razlagati zgolj formalistično, zato je v vsakem konkretnem primeru treba upoštevati vse okoliščine zadeve in opraviti tehtanje med pomenom in namenom določb o zastaranju in o pretrganju zastaranja na eni strani in posegom v pravico do sodnega varstva na drugi strani. Po mnenju pritožbenega sodišča pa okoliščine predmetne zadeve niso take narave, da bi utemeljevale odstop od jasnega pravila 367. člena OZ in 129. člena ZKP. Tožeča stranka je bila aktivna v kazenskem postopku (vložila je celo pritožbo), na pravdo je bila napotena že v sodbi sodišča prve stopnje z dne 28.2.2022 (in ne šele z odločbo o pritožbi). V kazenskem postopku je postavila premoženjskopravni zahtevek, ki je moral biti po vsebini bolj ali manj enak odškodninski tožbi (oškodovanec mora obrazloženo navesti vse predpostavke odškodninske odgovornosti in postaviti zahtevek po višini), zaradi česar priprava tožbe ne zahteva kakšnih posebnih naporov. Do dejanske seznanitve z oprostilno sodbo je prišlo že po desetih dneh, kar ni bistveno vplivalo na možnost pravočasne vložitve tožbe in torej ni šlo za položaj, ko bi bil razkorak med datumom pravnomočnosti in datumom dejanske seznanitve s sodbo tako velik, da bi praktično onemogočal pravočasno vložitev tožbe in da ne bi bil že pojmovno vključen v določbo 367. člena OZ. Pravila so bila za vse stranke pravnega razmerja znana vnaprej. Tožeča stranka je relativno velika družba, ki razpolaga z ustreznim aparatom, poleg tega pa ima še strokovno pomoč odvetniške družbe. Kakšnih drugih konkretnih okoliščin, ki bi utemeljevale drugačno odločitev, pa tožeča stranka ni navedla.
odškodninski spor - prometna nesreča - premikajoče se vozilo in pešec - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - višina premoženjske škode - odškodnina za skaženost - dokazovanje z izvedencem - zlom - hude telesne poškodbe - odprava škodljivih posledic - ukrepi za zmanjšanje škode
Kljub temu, da velja v našem pravu načelo proste presoje dokazov (8. člen ZPP), se je sodišče prve stopnje pri ugotavljanju, kaj je tožnica utrpela v prometni nesreči, za katero odgovarja toženka, pravilno v največji meri oprlo na strokovno, temeljito in jasno mnenje Komisije za izvedenska mnenja Medicinske fakultete, saj sâmo za kaj takega nima ustreznega znanja (243. člen ZPP). Izvedenci, ki so mnenje pripravili, so strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami na svojem področju, mnenje pa so podali po pregledu vse tožničine zdravstvene dokumentacije ter po osebnem pregledu tožnice natančno, transparentno in preverljivo.
Glede na razloge, ki so vodili do zavrnitve odškodnine za skaženost - da je namreč z različnimi dermatološkimi tretmaji tožnica uspešno poskrbela za to, da je bistveno odpravila vidnost posledic poškodb, torej brazgotin, je na dlani, da bi moralo sodišče prve stopnje tožnici priznati kot materialno škodo stroške, ki so ji s tem nastali, in to ne glede na mnenje izvedenca prof. dr. B. B., da teh stroškov zdravstvena blagajna pač ne krije, oziroma ravno zato. Če teh stroškov tožnica sama ne bi nosila, bi ostala skažena, kar bi bila pravno priznana škoda, ki jo je sama odpravila, in sicer na škodo svojega premoženja. Zato ima pravico do povračila stroškov za storitve in proizvode, ki so bili glede na mnenje izvedencev usmerjeni v odpravo te škode.
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 264, 337, 337/1, 337/2, 341, 341/7-1, 341/7-2, 371, 371/11-1. OZ člen 3, 419.
soglasje sodišča k sklenitvi pogodbe - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe - ločitveni upnik - plačilo kupnine - način plačila - pobotanje medsebojnih terjatev - pravno nasledstvo - veriga pogodb - pravočasnost prijave terjatve - prenos terjatve na novega upnika - obvestitev upravitelja - obvestitev dolžnika - vrstni red - poplačilo ločitvenega upnika - pravnomočnost sklepa o razdelitvi - pooblastitev
Obvestilo o prenosu terjatve mora biti naznanjeno upravitelju in njemu je potrebno dokazati prenos terjatve. Upravitelj je namreč tisti, ki je pristojen in upravičen, da presodi, ali prenos terjatve šteje za veljavno dokazanega ali ne, zato je zmotno pritožbeno vztrajanje, da bi moral biti odstop terjatve izkazan sodišču in da bi sodišče moralo razpolagati z verigo pogodb v smislu pogojevanja veljavnosti priznanega odstopa.
Način plačila kupnine s pobotom nasprotne terjatve ločitvenega upnika je pravno dopusten in sprejet v pravni teoriji in sodni praksi, čeprav zakonsko ni izrecno urejen.
Dolžnost plačila upnikom plačati zneske terjatve, ki se plačajo iz posebne razdelitvene mase, če sta bili terjatev in ločitvena pravica priznani, nastane šele po pravnomočnosti sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase (enajsti odstavek 371. člena ZFPPIPP), saj je šele takrat dokončno jasno, kolikšen del razdelitvene mase (po odbitju stroškov) ločitvenemu upniku sploh pripada in šele tedaj je višina terjatve ločitvenega upnika za poplačilo iz posebne razdelitve mase dokončno znana. Zato je tudi pobot z nasprotno terjatvijo stečajnega dolžnika do upnika, ki je hkrati tudi kupec premoženja (na katerem ima pravico do ločenega poplačila) in zavezanec za plačilo kupnine, mogoč šele takrat.
izločitev dokazov - obvestilo obdolžencu in zagovorniku o zaslišanju priče - pravica do zaslišanja obremenilne priče - pravni pouk privilegirani priči - opustitev obveznosti opozorila priči - pravica do nepristranskega sojenja
Pritožbena kritika, da že sama nenavzočnost obdolženca in njegovih zagovornikov na narokih za zaslišanje prič predstavlja kršitev njegovih procesnih kavtel, je v nasprotju z določbo člena 178 ZKP. Zagovornik ni izkazal, da je sodišče prve stopnje obdolžencu kršilo človekovo pravico, kot tudi ne, kako naj bi domnevna kršitev pravice do zaslišanja obremenilne priče vplivala na oblikovanje predmetnega dokaznega gradiva.
Glede na določbo prvega odstavka člena 43 ZKP in naravo sprejete odločitve se ne izkazuje kot ključno, če je bila nova zahteva za izločitev preiskovalne sodnice zavržena po izvedenih narokih za zaslišanje prič.
kaznivo dejanje zatajitve - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - protipravna prilastitev tuje premične stvari - prilastitveni namen
Bistvo kazenskopravnega očitka ni zgolj zatrjevanje okoliščine, da obdolženka vozila Opel Astra, last oškodovane družbe, kljub več pozivom C. C. ni vrnila, temveč tudi okoliščine, da si je vozilo protipravno prilastila ob koncu pogodbenega razmerja, tj. od dne 30. 3. 2018 dalje, in ga imela v posesti vse do prisilnega odvzema s strani policistov dne 13. 6. 2018, kar po presoji sodišča druge stopnje na ravni opisa zadošča za konkretizacijo navzven spoznavnega, objektivnega vidika prilastitve.
nagrada izvedencu za opravljeno delo - sklep o odmeri nagrade izvedencu - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem
Pritožbene navedbe, s katerimi pritožba nasprotuje uporabljenemu načinu oz. metodi ugotovljanja višine nadomestila, pomenijo vsebinsko nestrinjanje z izvedenskim mnenjem. To pa ni pravno upošteven pritožbeni razlog zoper sklep o odmeri nagrade.
upravljanje večstanovanjske stavbe - delitev stroškov upravljanja - rezervni sklad - sredstva rezervnega sklada - stroški vzdrževanja - investicijski stroški - neupravičena pridobitev - izdatek za drugega - zmotna uporaba materialnega prava
Rezervni sklad ima pravno naravo skupnega namenskega premoženja. Na ta način se zbirajo finančna sredstva za bodoče izdatke v zvezi s stavbo v etažni lastnini, med drugim za stroške z vzdrževanjem skupnih delov.
Ker so bila poravnavi vtoževanega zneska namenjena sredstva rezervnega sklada in ker so ta sredstva zadoščala za celotno poplačilo opravljenih vzdrževalnih del, bi morala upravnica te stroške v celoti pokriti iz rezervnega sklada.
vročitev odločbe pooblaščencu - pritožba, ki jo vloži stranka sama - pritožba vložena po poteku pritožbenega roka - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne
Sodba je bila vročena toženkini pooblaščenki 10. 10. 2022. Zadnji dan 30-dnevnega roka za pritožbo zoper sodbo (prvi odstavek 333. člena ZPP) je bil 9. 11. 2022. Toženkina pritožba zoper sodbo je bila vložena priporočeno po pošti 11. 11. 2022, po poteku pritožbenega roka.
ZFPPIPP člen 296, 296/1, 296/5. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 151, 151/1, 158, 158/1, 163, 163/7.
neplačilo sodne takse - ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov - terjatev na plačilo stroškov postopka - prijava terjatev - posledica neprijave terjatve - prijava terjatve iz naslova pravdnih stroškov
Terjatev iz naslova povračila stroškov postopka, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka, bi tožena stranka morala prijaviti v stečajnem postopku nad tožečo stranko v treh mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka.
ZZZiv člen 5, 5-4, 11, 11/3, 46a, 46a/1, 46a/1-18, 46a/4. ZJRM-1 člen 2, 2-2. SPZ člen 105, 105/3. SZ-1 člen 3, 3/4, 5, 5/1.
dejanje ni prekršek - fizično varstvo psa - javni kraj - skupni prostor v večstanovanjski stavbi - hodnik - opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu
Fizična oseba odgovarja za prekršek, če kot skrbnik ne zagotovi fizičnega varstva psa tako, da je pes na povodcu, kadar se nahaja na javnem kraju, ki ga predstavlja vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur, razen površin, na katerih ni oziroma ni pričakovati večjega števila ljudi. Hodnik, ki omogoča dostop do stanovanj in dvigala, predstavlja skupni del zgradbe, namenjen (le) skupni rabi etažnih lastnikov in tako ne gre za prostor, ki bi bil dostopen vsakomur. Je v solasti in izključni rabi etažnih lastnikov in njihovih povabljencev. Da bi šlo v konkretnem primeru kljub temu, da iz opisa izhaja, da gre za hodnik stanovanjskega bloka, za tak hodnik, ki bi bil dostopen vsakomur (npr. ker dostop vanj ne bi bil preprečen z vrati), pa iz opisa dejanskega stanja ne izhaja.
ponarejanje listin - zavrženje obtožnega predloga - utemeljen sum - oškodovanec kot tožilec - status oškodovanca - izločitev sodnika
Sodnik ne sme odločati o obtožbi le, če je v isti zadevi opravljal preiskovalna dejanja, kar ne zajema situacije, ko je predlagatelja zgolj obvestil, da preiskovalna dejanja ne bodo opravljena.
Zakoniti zastopnik mladoletnega oškodovanca kot tožilca ni stranka postopka, ampak procesni udeleženec, ki opravlja procesna dejanja v interesu zastopanega.