skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem - preizkus obtožnega akta - formalni preizkus obtožnega akta - poziv na dopolnitev - dopolnitev obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - obtožni predlog - preizkus obtožnega predloga - zavrženje obtožnega predloga - vsebina obtožnega predloga - obstoj utemeljenega suma - sprememba obtožnega predloga - opis kaznivega dejanja - očitna pisna pomota sodišča - poprava očitne pisne pomote - popravni sklep - sprememba pravne opredelitve
Prvostopenjski sodnik v skrajšanem postopku po uradni dolžnosti najprej opravi t.i. formalni preizkus obtožnega predloga (prvi odstavek 435. člena ZKP), pri katerem ugotavlja, ali ima obtožni predlog morebitne formalne pomanjkljivosti. Če pri tem preizkusu sodnik spozna, da obstajajo formalne napake, pozove vložnika, da jih odpravi oziroma vlogo dopolni in mu zato določi primeren rok (76. člen ZKP). Materialni oziroma vsebinski preizkus pa je faza, ki sledi predhodnemu formalnemu preizkusu. Obsega presojo, ali so podani pogoji za ustavitev kazenskega postopka po prvem odstavku 437. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 277. člena ZKP. V tej fazi sodišče sprejme svojo odločitev, ne da bi vložnika pozvalo k dopolnitvi oziroma vsebinski popravi pomanjkljivega obtožnega predloga.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010363
KZ-1 člen 227, 227/1, 245, 245/1, 245/2, 245/3, 235, 235/1. ZKP člen 373. ZGD-1 člen 230.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - dokazna ocena - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - uporaba čistega dobička in bilančnega dobička - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvedensko mnenje kot dokaz - kaznivo dejanje pranja denarja - predikatno kaznivo dejanje - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga
Pritožba širi očitke obdolžencu izven okvira opisa kaznivega dejanja v obtožnici in dela lastne zaključke, v zvezi s katerimi sodišče prve stopnje ni izvajalo dokaznega postopka, saj niso bili predmet obtožbe. Zato ta pritožbena izvajanja ne morejo povzročiti dvoma v pravilnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja in ovreči razlogov, ki jih navaja sodišče prve stopnje v obrazložitvi napadene sodbe kot podlago za zaključek, da ni dokazano, da je obdolženi storil očitana mu kazniva dejanja. Očitek tožilstva, da je obdolženi s posojilnimi pogodbami nepravilno razporedil preneseni dobiček in ga uporabil za izplačilo lastniku, hkrati pa ga je kot lastnik vrnil družbi kot posojilo, pri tem pa zavestno prikazal lažno bilanco stanja na dan 31. 12. 2008, je sodišče prve stopnje zato ovrglo kot netočen. Spremembe kapitalske strukture družbe A. d.o.o., ki jo navaja pritožba, namreč po izvedenih dokazih in po pravilni dokazni oceni sodišča prve stopnje ni mogoče pripisati ravnanju obdolženca ali pa njegovemu naklepu. Gre za strokovno napako, ki je ni mogoče pripisati obdolžencu, pa zato pritožba na tej okoliščini neutemeljeno gradi svojo oceno o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju pri obravnavanem kaznivem dejanju.
INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00007007
ZTP člen 1, 1/4, 6, 7, 18, 21a, 36. ZDIJZ člen 6, 7. - člen 14, 23, 25. OZ člen 131, 131/1, 133, 135.
varstvo tajnih podatkov - dolžnost varovanja tajnosti podatkov - dovoljenje za dostop do tajnih podatkov - seznanitev strank s tajnimi podatki - protipravno ravnanje stranke - dobrovernost - poseg v ustavne pravice posameznika
Izpodbijani sklep ni določil, da je spis tajen v celoti. Tako iz ocene škodljivih posledic z dne 20. 7. 2017 kot iz sklepa z istega dne je razvidno, da je vzrok tajnosti to, da je upnik že sam označil predlog za izdajo začasne odredbe kot tajen, pri čemer vsebuje tudi podatke, ki jih je pred tem že označil za tajne. To pa ne pomeni, da dolžnik s samim predlogom in s tajnimi podatki v obravnavani zadevi ne bi bil seznanjen.
Že sama objava tajnih podatkov je prepovedana, izdaja tajnih podatkov pa je tudi kaznivo dejanje. Tako ravnanje je tako protipravno, upniku pa je treba omogočiti, da odpravi posledice takega ravnanja. Za to odločitev ni pomembno, kako je prosilec prišel do tajnih podatkov; tudi če v ničemer ni odgovoren za to, da se je seznanil s tajnimi podatki, je te podatke treba zaščititi.
Ne glede na to, ali je dolžnik zavestno ravnal protipravno ali ne, pa je v zadevi pomembno to, da je treba tajne podatke varovati in jih ne posredovati javnosti, razen v posebej utemeljenih primerih; če pa so bili ti že posredovani, pa je treba kar najbolj odpraviti posledice takega ravnanja.
Protipravna je že sama objava tajnih podatkov, čemur je treba zagotoviti sodno varstvo. Zato, ker je prepovedana objava tajnih podatkov že sama po sebi, tudi ni pomembno, ali je bil dolžnik dobroveren in se je zanesel na uradne dokumente. Taki razlogi so namreč razlogi za izključitev odgovornosti, ki pa v obravnavani zadevi niso pomembni, saj za zaščito tajnih podatkov, kot se zahteva v tem postopku, krivda ni potrebna in pomembna.
osebni stečaj samostojnega podjetnika - samostojni podjetnik - osebno vročanje fizični osebi
Vprašanja vročanja v ZFPPIPP niso v celoti urejena, zato se glede načina osebnega vročanja v predhodnem postopku zaradi insolventnosti uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku.
Podjetnik ni pravna oseba, prav tako ni pravna oseba njegovo podjetje, v pravnem prometu nastopa kot fizična oseba. Po 7. členu ZGD-1 za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem, tudi osebnim, ki sicer ni v zvezi z opravljanjem podjema.
hišna preiskava - izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - standard ustrezne obrazloženosti - čas oprave
Iz obrazložitve napadenega sklepa (točka 6) namreč izhaja, da sodišče prve stopnje v skladu s stališčem Ustavnega sodišča RS, zavzetim z odločbo Up-1006/13, z dne 9. 6. 2016, ugotavlja, da odredba o hišni preiskavi opr. št. Kpd 8/2005, z dne 4. 1. 2005, ni pomanjkljivo obrazložena, zlasti pa ne do te mere, da bi bilo potrebno izločiti dokaze, ki so bili pridobljeni na podlagi hišne preiskave, ki je bila opravljena na podlagi navedene odredbe preiskovalnega sodnika.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007566
URS člen 28, 28/1. KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-1, 358/1-3, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - dejanje ni kaznivo dejanje - civilnopravno razmerje - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zakonski znak kaznivega dejanja - preslepitev - načelo zakonitosti - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - oprostilna kazenska sodba
Storilčevo zavest, da obveznosti ne bodo plačane, je mogoče izpeljati le iz dejanskih okoliščin, ki zanesljivo kažejo na obstoj preslepitve. V nasprotnem primeru na preslepitev sklepamo iz samega dejstva, da je obveznost kljub obljubam ostala neporavnana. S tem v področje kaznovalnega prava neupravičeno uvrstimo domala vse civilne obveznosti, ki so ostale neizpolnjene.
pravica do stikov otroka s starši - odvzem pravice do stikov z otrokom - roditeljska pravica - otrokova korist - psihična obremenitev - strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga - porazdelitev preživninskega bremena - pridobitne zmožnosti staršev - preživnina višina preživnine
Odvzem pravice do stikov je hud poseg v roditeljsko pravico in zlasti v pravico otroka, zato te pravice brez zanesljive in konkretne ugotovitve, da so vsakršni stiki v otrokovo škodo, ni dopustno odvzeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00006643
ZPP člen 7, 212, 257, 258. SPZ člen 3, 23. ZZK-1 člen 41, 243, 244.
razpravno načelo - izvedba dokaza - dokaz z zaslišanjem strank - neopravičen izostanek z naroka - lastninska pravica v pričakovanju - zemljiškoknjižno dovolilo - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - izbrisna tožba
Zaslišanje pravdne stranke je le izvedba dokaza (257. člen ZPP) v okviru razpravnega načela (prvi odstavek 7. člen in 212. člen ZPP), pri čemer pa ZPP ne določa, da pravdna stranka v primeru neupravičenega izostanka z naroka izgubi pravico do lastnega zaslišanja. Sodišče ima namreč v skladu z drugim odstavkom 258. člena ZPP zgolj možnost, da odloči, da bo zaslišalo samo eno stranko, če se druga stranka noče izpovedati ali se ne odzove sodnemu vabilu. Prav tako ZPP ne vsebuje določb, ki bi sodišču narekovala, po kakšnem vrstnem redu mora izvajati posamezne dokaze na glavni obravnavi oziroma katero izmed pravdnih strank mora zaslišati pred drugo.
Overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu je v skladu z 3. členom SPZ in 41. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), zakonski pogoj za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Slovenska sodna praksa je zavzela enotno stališče, da pogodbena stranka pridobi lastninsko pravico v pričakovanju šele z overitvijo podpisa prodajalca na prodajni pogodbi. Lastninska pravica v pričakovanju se tako varuje le tedaj, ko je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi t.i. perfektnega zavezovalnega in razpolagalnega dela pravnega posla.
podaljšanje roditeljske pravice - polnoletni otrok - odvzem roditeljske pravice - pogoji za odvzem - otrokova korist - duševna prizadetost - težja telesna prizadetost
Če je roditeljska pravica obstajala do polnoletnosti, jo je treba podaljšati (in to obema staršema), razen če bi bili podani razlogi za njen odvzem. Drugih omejitev za podaljšanje roditeljske pravice prek polnoletnosti oziroma pogojev za njeno priznanje prek polnoletnosti naša zakonodaja ne pozna. Povedano drugače: predlog za podaljšanje roditeljske pravice lahko sodišče zavrne le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih zakon določa, da se roditeljska pravica odvzame.
preživninska obveznost staršev - aktivna legitimacija za preživninsko tožbo - polnoletnost otroka - materialno procesno vodstvo - višina preživnine za mladoletnega otroka - dejansko izplačani stroški postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku
1. Hči pravdnih strank je postala polnoletna že pred zadnjim narokom za glavno obravnavo. To pomeni, da je tožnica takrat več ni zastopala kot zakonita zastopnica. Zato tudi preživnine zanjo od tedaj dalje ni mogla več utemeljeno zahtevati. Aktivno legitimirana za uveljavitev zahtevka za preživnino je namreč po polnoletnosti hči in ne več mati, tožnica (ki je to legitimacijo v tej pravdi doslej imela, ko je lahko v svojem imenu uveljavljala zahtevke, povezane z izvrševanjem roditeljske pravice).
2. Ali bo hči zahtevala plačilo preživnine ali ne, je v njeni presoji, če je izostalo ustrezno materialno procesno vodstvo sodišča na naroku, ko je bila hči že polnoletna, in bi moralo na to prisotno pooblaščenko tožnice opozoriti oz. izpostaviti, da se o zahtevku za določitev preživnine v obdobju po polnoletnosti lahko odloča le, če pravdo prevzame otrok (prim. 285. člen ZPP), je taka kršitev relativnega značaja
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju - korist mladoletnega otroka - izvedensko mnenje - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - spremenjene okoliščine - izvedenec
Zakonodaja res omogoča (četrti odstavek 421. člena ZPP), da sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Toda to ne pomeni, da vsakršna sprememba na strani otrok ali staršev oziroma kateri koli dogodek/pripetljaj že nujno vodi v vnovično sodno pretresanje vprašanja, komu od staršev naj otrok bo zaupan v vzgoji in varstvo. Nasprotno stališče bi izničilo učinek pravnomočno razsojene stvari (res iudicata). Ta v družinskopravnih zadevah zaradi varovanja otrokove koristi res ni enak kot sicer, a za poseg v pravnomočno odločitev oziroma njeno spremembo morajo biti podani posebej utemeljeni razlogi.
nedovoljena pritožba - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - vknjižba lastninske pravice na podlagi sklepa izvršilnega sodišča
Stališče, da zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje preprečuje dovolitev (naknadnega) vpisa na podlagi sklepa izvršilnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu, je pravno zmotno.
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 242, 242/1, 242/3, 242/4. ZNPPol člen 46, 46/1.
izločitev dokazov - nezakoniti dokazi - sodna prepoznava - prepoznava oseb po fotografijah - prosta presoja dokazov - dokazna vrednost dokazov
Sodna prepoznava, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje, ni nezakonita in je opravljena po določbah 242. člena ZKP, pritožnik pa tudi z ničemer ni izkazal, da sta priči osebe, ki naj bi jih prepoznavala, videla pred začetkom prepoznave. Priči sta v predkazenskem postopku res opravili prepoznavo oseb po fotografijah, vendar to ne predstavlja okoliščine, ki bi vplivala na zakonitost izvedene sodne prepoznave, ki se je nenazadnje opravila več kot leto in pol kasneje. Pritožba pa spregleda tudi, da ne gre za nezakonit dokaz, ki bi se moral izločiti iz spisa niti takrat, ko prepoznava ni opravljena na način, določen z 242. členom ZKP, terja pa slednje večjo pazljivost sodišča pri presoji verodostojnosti takšnega dokaza.
nalog za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - taksna obveznost - neplačilo sodne takse - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse
Prva toženka za oprostitev plačila sodne takse ni zaprosila. V uvodnem delu pritožbe je zgolj navedla, da je oproščena plačila sodnih taks, kar pa ni res. Ker je taksna obveznost zaradi vložene pritožbe nastala, prva toženka pa ne zatrjuje, da jo je plačala, je njen ugovor zoper plačilni nalog utemeljeno zavrnjen.
ZD člen 120, 120/3, 121. OZ člen 404, 1060. ZPP člen 180, 180/3.
preužitkarska pogodba - razveza preužitkarske pogodbe - spremenjene razmere - analogna uporaba pravil, ki veljajo za pogodbo o dosmrtnem preživljanju - neizpolnitev pogodbe - nesklepčna tožba - oblikovalni zahtevek - spori majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - sodba presenečenja
Skupna obveznost, ki jo imata pravdni stranki po preužitkarski pogodbi, ne dopušča, da bi se jo dalo zreducirati zgolj na denarno obveznost, saj je namen sklenitve pogodbe o preužitku osebne in zaupne narave. Če so se okoliščine, ki so obstajale ob sklenitvi pogodbe, spremenile, bi morala tožnica postaviti ustrezen oblikovalni zahtevek po določbah ZD, ki bi preuredil zdajšnje (zatrjevano) neučinkovito izvajanje pogodbe s strani toženca (121. člen ZD). Takega zahtevka ni postavila, do dajatvenega v razmerju do soprevzemnika obveznosti pa ni upravičena.
predlog za izdajo zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - poseben sklep - samostojna pritožba - pritožba zoper končno odločbo - nedovoljena pritožba
Če sodišče meni, da predlog tožeče stranka za izdajo zamudne sodbe ni utemeljen, o tem ni dolžno izdati posebnega sklepa. ZPP namreč izdaje takega sklepa ne predvideva. Zoper sklep, ki ga zakon ne predvideva, pa po stališču sodne prakse, ni samostojne pritožbe. Če sodišče v primeru, ko so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, te ne izda, lahko kršitev uveljavlja tožeča stranka v pritožbi zoper končno odločbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00006400
ZPP člen 451.
aktivna legitimacija - status upravnika - postopek v sporu majhne vrednosti - prepozen dokazni predlog
Ker tožnica torej ni izkazala aktivne legitimacije za vloženo tožbo, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo že iz omenjenega razloga.