skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem - preizkus obtožnega akta - formalni preizkus obtožnega akta - poziv na dopolnitev - dopolnitev obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - obtožni predlog - preizkus obtožnega predloga - zavrženje obtožnega predloga - vsebina obtožnega predloga - obstoj utemeljenega suma - sprememba obtožnega predloga - opis kaznivega dejanja - očitna pisna pomota sodišča - poprava očitne pisne pomote - popravni sklep - sprememba pravne opredelitve
Prvostopenjski sodnik v skrajšanem postopku po uradni dolžnosti najprej opravi t.i. formalni preizkus obtožnega predloga (prvi odstavek 435. člena ZKP), pri katerem ugotavlja, ali ima obtožni predlog morebitne formalne pomanjkljivosti. Če pri tem preizkusu sodnik spozna, da obstajajo formalne napake, pozove vložnika, da jih odpravi oziroma vlogo dopolni in mu zato določi primeren rok (76. člen ZKP). Materialni oziroma vsebinski preizkus pa je faza, ki sledi predhodnemu formalnemu preizkusu. Obsega presojo, ali so podani pogoji za ustavitev kazenskega postopka po prvem odstavku 437. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 277. člena ZKP. V tej fazi sodišče sprejme svojo odločitev, ne da bi vložnika pozvalo k dopolnitvi oziroma vsebinski popravi pomanjkljivega obtožnega predloga.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - ugriz psa - poškodba prsta
Odmerjena višina odškodnine v višini 5.000,00 EUR iz razloga, ker tožniku poškodba levega mezinca preprečuje igranje kitare, ki jo je sicer ljubiteljsko igral vsakodnevno in je tožniku predstavljala pomemben del njegovega vsakodnevnega življenja, je ustrezna satisfakcija za pretrpljene in bodoče duševne bolečine tožniku ter hkrati primerljiva s podobnimi primeri v sodni praksi.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - preslepitveni namen - nastanek premoženjske škode - vzročna zveza
Storilec kaznivega dejanja poslovne goljufije izvrši dejanje tako, da preslepi drugega (pri drugi osebi ustvari zmotno predstavi o kakšni okoliščini), ali jo pusti v zmoti o obstoju oziroma neobstoju določenih okoliščin. Kaznivo dejanje je dokončano s tem, da za stranko ali za koga drugega nastane premoženjska škoda (prepovedana posledica). Nastanek škode pa mora biti vedno pogojen z dejanem storilca, kar pomeni, da mora biti med goljufivim ravnanjem storilca in nastankom škode podana vzročna zveza.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010363
KZ-1 člen 227, 227/1, 245, 245/1, 245/2, 245/3, 235, 235/1. ZKP člen 373. ZGD-1 člen 230.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - dokazna ocena - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - uporaba čistega dobička in bilančnega dobička - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - zakonski znaki kaznivega dejanja - izvedensko mnenje kot dokaz - kaznivo dejanje pranja denarja - predikatno kaznivo dejanje - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga
Pritožba širi očitke obdolžencu izven okvira opisa kaznivega dejanja v obtožnici in dela lastne zaključke, v zvezi s katerimi sodišče prve stopnje ni izvajalo dokaznega postopka, saj niso bili predmet obtožbe. Zato ta pritožbena izvajanja ne morejo povzročiti dvoma v pravilnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja in ovreči razlogov, ki jih navaja sodišče prve stopnje v obrazložitvi napadene sodbe kot podlago za zaključek, da ni dokazano, da je obdolženi storil očitana mu kazniva dejanja. Očitek tožilstva, da je obdolženi s posojilnimi pogodbami nepravilno razporedil preneseni dobiček in ga uporabil za izplačilo lastniku, hkrati pa ga je kot lastnik vrnil družbi kot posojilo, pri tem pa zavestno prikazal lažno bilanco stanja na dan 31. 12. 2008, je sodišče prve stopnje zato ovrglo kot netočen. Spremembe kapitalske strukture družbe A. d.o.o., ki jo navaja pritožba, namreč po izvedenih dokazih in po pravilni dokazni oceni sodišča prve stopnje ni mogoče pripisati ravnanju obdolženca ali pa njegovemu naklepu. Gre za strokovno napako, ki je ni mogoče pripisati obdolžencu, pa zato pritožba na tej okoliščini neutemeljeno gradi svojo oceno o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju pri obravnavanem kaznivem dejanju.
sodne takse - kazenski postopek - zasebna tožba - vložitev zasebne tožbe - rok za plačilo sodne takse - zakonski rok - postopek za plačilo sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za plačilo sodne takse po plačilnem nalogu - zamuda s plačilom sodne takse - plačilo sodne takse po izteku roka za plačilo - prepozno plačilo sodne takse - posledica neplačila sodne takse - zavrženje zasebne tožbe - vrnitev preveč plačane sodne takse
Sodna taksa mora biti plačana ob vložitvi zasebne tožbe oziroma najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse (tretji odstavek 52. člena ZKP).
Rok, določen v 34. členu ZST-1 za plačilo sodne takse, je zakonski rok, tovrstni roki pa so nepodaljšljivi. Posledice prepozno plačane sodne takse so tako enake kot posledice neplačane takse in ni pomembno, ali je stranka sodno takso plačala kasneje.
osebni stečaj samostojnega podjetnika - samostojni podjetnik - osebno vročanje fizični osebi
Vprašanja vročanja v ZFPPIPP niso v celoti urejena, zato se glede načina osebnega vročanja v predhodnem postopku zaradi insolventnosti uporabljajo pravila Zakona o pravdnem postopku.
Podjetnik ni pravna oseba, prav tako ni pravna oseba njegovo podjetje, v pravnem prometu nastopa kot fizična oseba. Po 7. členu ZGD-1 za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem, tudi osebnim, ki sicer ni v zvezi z opravljanjem podjema.
ugovor proti odpustu obveznosti - ovira za odpust obveznosti - izpodbojna pravna dejanja - odločanje o pritožbi - nadomestni sklep stečajnega sodišča - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - nesuspenzivnost pritožbe - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti
V postopkih zaradi insolventnosti pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, če ni v zakonu za posamezen primer drugače določeno. Sklep o začetku odpusta obveznosti je tako začel učinkovati z izdajo. Razlog, da obstaja ovira za odpust obveznosti iz 399. člena ZFPPIPP, se tudi ne uveljavlja s pritožbo proti sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti, temveč z ugovorom proti odpustu obveznosti.
Ni pomembno, ali je bilo dejanje, ki je bilo izpodbijano, odpravljeno in je bil v stečajno maso plačan znesek, ki predstavlja protivrednost takega razpolaganja.
Znesek 5.000,00 EUR na račun razlike v vrednosti podedovanega premoženja pa je bil v stečajno maso plačan šele po intervenciji upraviteljice, ki je za to morala vložiti tožbo, iz spisa pa ni razvidno, da bi za kaj takega poskrbel dolžnik. V takem primeru namreč tožba ne bi bila potrebna, ne bi pa bila izpolnjena niti domneva iz 4. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP, za izpolnitev katere je treba tudi vložiti tožbo za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika v skladu z 277. členom ZFPPIPP.
INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00007007
ZTP člen 1, 1/4, 6, 7, 18, 21a, 36. ZDIJZ člen 6, 7. - člen 14, 23, 25. OZ člen 131, 131/1, 133, 135.
varstvo tajnih podatkov - dolžnost varovanja tajnosti podatkov - dovoljenje za dostop do tajnih podatkov - seznanitev strank s tajnimi podatki - protipravno ravnanje stranke - dobrovernost - poseg v ustavne pravice posameznika
Izpodbijani sklep ni določil, da je spis tajen v celoti. Tako iz ocene škodljivih posledic z dne 20. 7. 2017 kot iz sklepa z istega dne je razvidno, da je vzrok tajnosti to, da je upnik že sam označil predlog za izdajo začasne odredbe kot tajen, pri čemer vsebuje tudi podatke, ki jih je pred tem že označil za tajne. To pa ne pomeni, da dolžnik s samim predlogom in s tajnimi podatki v obravnavani zadevi ne bi bil seznanjen.
Že sama objava tajnih podatkov je prepovedana, izdaja tajnih podatkov pa je tudi kaznivo dejanje. Tako ravnanje je tako protipravno, upniku pa je treba omogočiti, da odpravi posledice takega ravnanja. Za to odločitev ni pomembno, kako je prosilec prišel do tajnih podatkov; tudi če v ničemer ni odgovoren za to, da se je seznanil s tajnimi podatki, je te podatke treba zaščititi.
Ne glede na to, ali je dolžnik zavestno ravnal protipravno ali ne, pa je v zadevi pomembno to, da je treba tajne podatke varovati in jih ne posredovati javnosti, razen v posebej utemeljenih primerih; če pa so bili ti že posredovani, pa je treba kar najbolj odpraviti posledice takega ravnanja.
Protipravna je že sama objava tajnih podatkov, čemur je treba zagotoviti sodno varstvo. Zato, ker je prepovedana objava tajnih podatkov že sama po sebi, tudi ni pomembno, ali je bil dolžnik dobroveren in se je zanesel na uradne dokumente. Taki razlogi so namreč razlogi za izključitev odgovornosti, ki pa v obravnavani zadevi niso pomembni, saj za zaščito tajnih podatkov, kot se zahteva v tem postopku, krivda ni potrebna in pomembna.
preživninska obveznost staršev - aktivna legitimacija za preživninsko tožbo - polnoletnost otroka - materialno procesno vodstvo - višina preživnine za mladoletnega otroka - dejansko izplačani stroški postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku
1. Hči pravdnih strank je postala polnoletna že pred zadnjim narokom za glavno obravnavo. To pomeni, da je tožnica takrat več ni zastopala kot zakonita zastopnica. Zato tudi preživnine zanjo od tedaj dalje ni mogla več utemeljeno zahtevati. Aktivno legitimirana za uveljavitev zahtevka za preživnino je namreč po polnoletnosti hči in ne več mati, tožnica (ki je to legitimacijo v tej pravdi doslej imela, ko je lahko v svojem imenu uveljavljala zahtevke, povezane z izvrševanjem roditeljske pravice).
2. Ali bo hči zahtevala plačilo preživnine ali ne, je v njeni presoji, če je izostalo ustrezno materialno procesno vodstvo sodišča na naroku, ko je bila hči že polnoletna, in bi moralo na to prisotno pooblaščenko tožnice opozoriti oz. izpostaviti, da se o zahtevku za določitev preživnine v obdobju po polnoletnosti lahko odloča le, če pravdo prevzame otrok (prim. 285. člen ZPP), je taka kršitev relativnega značaja
nedovoljena pritožba - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - vknjižba lastninske pravice na podlagi sklepa izvršilnega sodišča
Stališče, da zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje preprečuje dovolitev (naknadnega) vpisa na podlagi sklepa izvršilnega sodišča o izročitvi nepremičnine kupcu, je pravno zmotno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007566
URS člen 28, 28/1. KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-1, 358/1-3, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - dejanje ni kaznivo dejanje - civilnopravno razmerje - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zakonski znak kaznivega dejanja - preslepitev - načelo zakonitosti - dokazna ocena razlogi o odločilnih dejstvih - oprostilna kazenska sodba
Storilčevo zavest, da obveznosti ne bodo plačane, je mogoče izpeljati le iz dejanskih okoliščin, ki zanesljivo kažejo na obstoj preslepitve. V nasprotnem primeru na preslepitev sklepamo iz samega dejstva, da je obveznost kljub obljubam ostala neporavnana. S tem v področje kaznovalnega prava neupravičeno uvrstimo domala vse civilne obveznosti, ki so ostale neizpolnjene.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00006643
ZPP člen 7, 212, 257, 258. SPZ člen 3, 23. ZZK-1 člen 41, 243, 244.
razpravno načelo - izvedba dokaza - dokaz z zaslišanjem strank - neopravičen izostanek z naroka - lastninska pravica v pričakovanju - zemljiškoknjižno dovolilo - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - izbrisna tožba
Zaslišanje pravdne stranke je le izvedba dokaza (257. člen ZPP) v okviru razpravnega načela (prvi odstavek 7. člen in 212. člen ZPP), pri čemer pa ZPP ne določa, da pravdna stranka v primeru neupravičenega izostanka z naroka izgubi pravico do lastnega zaslišanja. Sodišče ima namreč v skladu z drugim odstavkom 258. člena ZPP zgolj možnost, da odloči, da bo zaslišalo samo eno stranko, če se druga stranka noče izpovedati ali se ne odzove sodnemu vabilu. Prav tako ZPP ne vsebuje določb, ki bi sodišču narekovala, po kakšnem vrstnem redu mora izvajati posamezne dokaze na glavni obravnavi oziroma katero izmed pravdnih strank mora zaslišati pred drugo.
Overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu je v skladu z 3. členom SPZ in 41. členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), zakonski pogoj za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo.
Slovenska sodna praksa je zavzela enotno stališče, da pogodbena stranka pridobi lastninsko pravico v pričakovanju šele z overitvijo podpisa prodajalca na prodajni pogodbi. Lastninska pravica v pričakovanju se tako varuje le tedaj, ko je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi t.i. perfektnega zavezovalnega in razpolagalnega dela pravnega posla.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju - korist mladoletnega otroka - izvedensko mnenje - dejansko stanje - dokazi in dokazovanje - spremenjene okoliščine - izvedenec
Zakonodaja res omogoča (četrti odstavek 421. člena ZPP), da sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Toda to ne pomeni, da vsakršna sprememba na strani otrok ali staršev oziroma kateri koli dogodek/pripetljaj že nujno vodi v vnovično sodno pretresanje vprašanja, komu od staršev naj otrok bo zaupan v vzgoji in varstvo. Nasprotno stališče bi izničilo učinek pravnomočno razsojene stvari (res iudicata). Ta v družinskopravnih zadevah zaradi varovanja otrokove koristi res ni enak kot sicer, a za poseg v pravnomočno odločitev oziroma njeno spremembo morajo biti podani posebej utemeljeni razlogi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00008680
KZ-1 člen 113, 113/1, 113/2. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 150, 150/2, 150/2-1, 151, 151/2.
kazenski postopek - izločitev dokazov - prikriti preiskovalni ukrepi - odredba preiskovalnega sodnika - odredba prikritih preiskovalnih ukrepov - pravica do zasebnosti - tajni vstop v prostor - prisluškovanje in opazovanje v tujem stanovanju ali drugih tujih prostorih - dovoljena policijska taktika - kazniva dejanja zoper človečnost - resna nevarnost za življenje ljudi - kaznivo dejanje trgovine z ljudmi
Kaznivo dejanje trgovine z ljudmi po drugem in prvem odstavku 113. člena KZ-1 sodi med kazniva dejanja zoper človečnost, za katera je predpisana kazen zapora petih ali več let, zato je prikrite preiskovalne ukrepa po 151. členu ZKP v zvezi s tem kaznivim dejanjem po določbi drugega odstavka 151. člena ZKP v zvezi s 1. točko drugega odstavka 150. člena ZKP mogoče odrediti brez presoje, ali je podana resna nevarnost za življenje ljudi.
Ravnanje policije, ki ga pritožniki poimenujejo goljufija oziroma prevara, ne predstavlja zlorabe policijskih pooblastil, temveč zgolj (dovoljeno) policijsko taktiko, namenjeno tajni vzpostavitvi potrebnih pogojev za začetek izvajanja odrejenega prikritega preiskovalnega ukrepa. Policija pri izvrševanju sodnih odredb nima neomejenih pristojnosti in se ne more poslužiti kakršnekoli poti za dosego izvedbe odrejenega prikritega preiskovalnega ukrepa. Vendar pa v obravnavanem primeru obramba ni uspela izkazati, da bi bile z ravnanjem policije kršene ustavno določene človekove pravice ali določbe ZKP, ki bi narekovale izločitev pridobljenih dokazov kot nedovoljenih.
predlog za izdajo zamudne sodbe - pogoji za izdajo zamudne sodbe - poseben sklep - samostojna pritožba - pritožba zoper končno odločbo - nedovoljena pritožba
Če sodišče meni, da predlog tožeče stranka za izdajo zamudne sodbe ni utemeljen, o tem ni dolžno izdati posebnega sklepa. ZPP namreč izdaje takega sklepa ne predvideva. Zoper sklep, ki ga zakon ne predvideva, pa po stališču sodne prakse, ni samostojne pritožbe. Če sodišče v primeru, ko so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, te ne izda, lahko kršitev uveljavlja tožeča stranka v pritožbi zoper končno odločbo.
nalog za plačilo sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse - taksna obveznost - neplačilo sodne takse - sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse
Prva toženka za oprostitev plačila sodne takse ni zaprosila. V uvodnem delu pritožbe je zgolj navedla, da je oproščena plačila sodnih taks, kar pa ni res. Ker je taksna obveznost zaradi vložene pritožbe nastala, prva toženka pa ne zatrjuje, da jo je plačala, je njen ugovor zoper plačilni nalog utemeljeno zavrnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00006400
ZPP člen 451.
aktivna legitimacija - status upravnika - postopek v sporu majhne vrednosti - prepozen dokazni predlog
Ker tožnica torej ni izkazala aktivne legitimacije za vloženo tožbo, je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo že iz omenjenega razloga.
ZD člen 120, 120/3, 121. OZ člen 404, 1060. ZPP člen 180, 180/3.
preužitkarska pogodba - razveza preužitkarske pogodbe - spremenjene razmere - analogna uporaba pravil, ki veljajo za pogodbo o dosmrtnem preživljanju - neizpolnitev pogodbe - nesklepčna tožba - oblikovalni zahtevek - spori majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - sodba presenečenja
Skupna obveznost, ki jo imata pravdni stranki po preužitkarski pogodbi, ne dopušča, da bi se jo dalo zreducirati zgolj na denarno obveznost, saj je namen sklenitve pogodbe o preužitku osebne in zaupne narave. Če so se okoliščine, ki so obstajale ob sklenitvi pogodbe, spremenile, bi morala tožnica postaviti ustrezen oblikovalni zahtevek po določbah ZD, ki bi preuredil zdajšnje (zatrjevano) neučinkovito izvajanje pogodbe s strani toženca (121. člen ZD). Takega zahtevka ni postavila, do dajatvenega v razmerju do soprevzemnika obveznosti pa ni upravičena.