oprostitev plačila sodnih taks - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - materialni položaj - brezplačna pravna pomoč
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo tudi na napačen podatek, da oškodovanka kot tožilka ni zaprosila za brezplačno pravno pomoč. To namreč negira odločba, na katero se sklicuje pritožba, pri čemer iz obrazložitve odločbe o zavrnitvi brezplačne pravne pomoči ne izhaja, da bi ta bila zavrnjena iz materialnih razlogov, temveč je bila zavrnjena iz vsebinskih razlogov, ki se nanašajo na oceno možnega uspeha oškodovanke kot tožilke v kazenskem postopku.
Iz celotnega pričanja priče jasno izhaja le to, da je šlo za pogajanja, saj o bistvenih sestavinah pogodbe ni bilo nič povedanega, tudi s strani zakonitega zastopnika in prokurista tožene stranke ne, v nadaljevanju pa tudi ni bilo povedano, da bi se o njih stranki tega spora strinjali.
Do vzporednega prejemanja kadrovske in državne štipendije je toženca upravičil novi ZŠtip-1, ki prejemanja državne štipendije od 1. 1. 2014 dalje ne pogojuje z odsotnostjo prejemanja kadrovske štipendije.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 30, 30/3, 46.
Bruseljska uredba I - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - dispozitivnost postopka - mednarodna litispendenca - sorodne pravde
Določbe 30. člena Uredbe Bruselj I niso kogentne narave. Sodiščem je dano pooblastilo, da lahko prekinejo postopek, če tečejo sorodne pravde pred sodišči različnih držav članic, vendar ob izpolnitvi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 30. člena Uredbe Bruselj I.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja - trajanje ukrepa - preuranjen predlog - zavrženje predloga
Že po naravi stvari izrečenih ukrepov po ZPND je jasno, da je trajanje prepovedi, ki jih je prvo sodišče izreklo nasprotnemu udeležencu, nujno povezano tudi z izpolnitvijo obveznosti nasprotnega udeleženca, da predlagateljici prepusti stanovanje v začasno uporabo (bodisi prostovoljno, bodisi prisilno). Šele tedaj začne teči čas trajanja (izvrševanja) teh ukrepov, izrečenih za obdobje šestih mesecev, ne pa že pred prepustitvijo stanovanja predlagateljici. Dokler se ti ukrepi še niso začeli izvrševati (zaradi nasprotovanja nasprotnega udeleženca sklepu prvega sodišča o prepustitvi stanovanja predlagateljici), žrtev nasilja v družini sploh ne more predlagati podaljšanja trajanja teh izrečenih ukrepov. Predlog predlagateljice je bil zato preuranjen in bi ga prvo sodišče moralo kot takšnega zavreči, ne pa vsebinsko obravnavati.
spor majhne vrednosti - pogodba o naročniškem razmerju - neplačilo obrokov - ugovor zastaranja - gospodinjske dobave - dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti
Terjatev tožeče stranke se nanaša na plačilo računov za telefonske storitve, ki so zapadle v plačilo v letu 2015 (od avgusta do decembra 2015) ter na vračilo sorazmernega dela ugodnosti, ki jo je tožena stranka pridobila s sklenitvijo aneksa k naročniški pogodbi, ki je zapadla v plačilo 22. 2. 2016. Začetek in tek zastaranja za tovrstne obveznosti OZ določa v drugem odstavku 355. člena tako, da zastaranje začne teči po preteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo, v konkretnem primeru to pomeni, da je enoletni zastaralni rok za terjatve v letu 2015 zapadlih računov pričel teči 1. 1. 2016.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - materialni zakonski rok - materialni prekluzivni rok
Vložitev predloga za odložitev izvršitve ni eno izmed dejanj v postopku oz. tekom postopka, temveč vloga, s katero se začne postopek na sodišču zaradi uveljavljanja neke pravice oz. možnosti, storilec pa tudi sam v pritožbi navaja, da materialni roki veljajo za uveljavljanje materialnih pravic in da se z uveljavljanjem te pravice začne postopek na sodišču, procesni roki pa roki za opravljanje določenih procesnih dejanj v postopku.
narok v izvršilnem postopku - prepoved vnaprejšnje dokazne ocene - izpodbijanje resničnosti javne listine - dokaz z zaslišanjem strank - dokaz z zaslišanjem prič - zavrnitev dokaznega predloga brez obrazložitve
Sodišče zavrne predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločitev, in v sklepu navede, zakaj jih je zavrnilo.
Za predlagani dokaz z zaslišanjem dolžnika in njegove sestre ni mogoče reči, da bi bil popolnoma oziroma očitno neprimeren. Stvar neposredne zaznave sodišča prve stopnje je, ali bo zaslišanima verjelo ali ne. Vendar pa mora poprej izvesti predlagani dokaz, da si lahko o tem ustvari mnenje. Obstoj dejstev je mogoče presoditi šele potem, ko je bil dokazni postopek izveden ter dokazi ustrezno vsebinsko presojani, in ne obratno, da bi se vpliv predlaganih dokazov na dejansko stanje lahko presojal še preden so bili ti izvedeni. Zato dokaznega predloga ni dovoljeno zavrniti z vnaprejšnjo dokazno oceno.
seznam dolžnikovega premoženja - pravočasnost predloga
Upnikov predlog za predložitev seznama dolžnikovega premoženja je bil očitno pravočasen. Upnik ga je podal med izvršilnim postopkom v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZIZ, to je pred pravnomočnostjo sklepa o ustavitvi izvršbe na edino (zadnje) sredstvo izvršbe.
OZ člen 131, 131/1, 352, 252/1. ZPP člen 347, 347/2, 347/5.
ugovor zastaranja odškodninske terjatve - pričetek teka zastaralnega roka - dospelost terjatve - navezne okoliščine - nastanek škodnega dogodka - vzrok padca - prometna nesreča - seja pritožbenega senata - obravnava pritožbenega sodišča
Poglavitni namen posebnega pravila, določenega v 352. členu OZ za odškodninske terjatve, ni skrajšati splošni zastaralni rok, ampak določiti posebne okoliščine, ki so relevantne za začetek teka zastaralnega roka. Po splošnih pravilih namreč začne teči zastaranje glede na čas, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Odškodninska terjatev dospe od trenutka nastanka škode, a ta navezna okoliščina za začetek teka zastaralnega roka ni primerna, saj bi oškodovanca pogosto postavila v zelo neugoden položaj, zato 352. člen OZ določa drugačne navezne okoliščine.
Pritožbeno sodišče je po dopolnjenem dokaznem postopku zaključilo, da ni pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnik dokazal, da ga je poškodovalo neznano vozilo. Ker tega ni uspel dokazati, pa je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je (iz drugih razlogov) tožbeni zahtevek zavrnilo.
Trasatovo ime mora biti na menici jasno navedeno, sicer takšna listina ni trasirana menica. Pri lastni menici se izdajatelj zaveže nepogojno, da bo plačal dolžno vsoto denarja, nalog za plačilo pa nadomešča obljuba izdajatelja, da bo plačal določeno vsoto denarja. Lastna menica pomeni izjemo od trasirane menice in to izhaja tudi iz nomotehnične ureditve Zakona o menici, zato mora iz menice jasno in nesporno izhajati, da gre za izjemo, torej za lastno menico in ne za trasirano menico.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - izvajanje dokazov - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - huda demenca - izvedensko mnenje - najbližja oseba - zavrnitev pritožbe - učinek pravnomočnosti sklepa
Odrejeni ukrep zagotavlja najvišjo stopnjo nadzorstva, ki ga je mogoče odrediti osebam zaradi potreb zdravljenja, kadar je to nujno potrebno (53. člen ZDZdr). Ker gre hkrati za največji poseg v človekovo osebnost, pa mora biti odrejen najkrajši možni čas in se le pod zakonsko predpisanimi pogoji lahko podaljšuje (69. člen ZDZdr). Pritožničino prepričanje o nepravilnosti določenega roka za odrejeno zdravljenje je zato zmotno in ga je treba zavrniti.
zahteva za sodno varstvo - prekluzija navajanja dejstev - načelo materialne resnice - presoja navedb zahteve za sodno varstvo - navajanje novih dejstev in novih dokazov
Ne glede na določbo drugega odstavka člena 55 ZP-1, ki jo pritožba sicer opravičeno izpostavlja (prekluzija), je tudi v prekrškovnem postopku sodišče vezano na načelo materialne resnice (člen 68 ZP-1), kar pomeni, da mora (razen v primeru storilčevega priznanja) po resnici in popolnoma ugotoviti vsa tista pravno relevantna dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku in mora zato posledično izvesti vse tiste dokaze, ki se v konkretnem primeru izkažejo za materialnopravno relevantne. Zato postopanju prvostopnega sodišča, ko je v skladu z enim temeljnih načel prekrškovnega prava, to je načelom materialne resnice odločilo dopolniti dokazni postopek po pravilih rednega postopka in izvedlo vse relevantne dokaze v smeri, da je ugotovilo, katera je bila v času storitve očitanih prekrškov (prava) odgovorna oseba pravne osebe, ni očitati nepravilnega poslovanja, temveč nasprotno.
Odvetniška tarifa (2015) člen 19. ZOdvT člen 19. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 39.
nadomestilo za invalidnost - odločitev o pravdnih stroških - nagrada za posvet s stranko
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je OT podzakonski akt, ki ga Odvetniška zbornica izda na podlagi javnega pooblastila, danega v 19. členu ZOdv v soglasju s pravosodnim ministrom in začne veljati po objavi v Uradnem listu RS. ZOdv določa, da je taka OT obvezna za sodišča in druge državne organe, ne predpisuje pa, da je obvezno treba uporabiti obvezno razlago OT, ki jo sprejme OZ. Slednje je določeno le v 19. členu OT, ki pa je presegel okvir javnega pooblastila, zato obvezne razlage OT, ki jo sprejme OZ brez soglasja ministra in ki ni objavljen v Uradnem listu RS, ni dolžno upoštevati niti sodišče niti drugi državni organ.
Storitve posveta s stranko lahko odvetnik zaračuna, če storitve iz te tarifne št. (39 OT) niso zajete v drugih tarifnih številkah in bi tako šlo za samostojno storitev. Posvet s stranko, ki ga odvetnik opravi pred vložitvijo tožbe, ni samostojno opravilo, za katero bi bil odvetnik upravičen obračunati 100 točk po 1. alineji 1. točke tar. št. 39 OT, ker ne gre za samostojno storitev v smislu 1. alineje 1. točke tar. št. 39 OT, saj je storitev posveta zajeta v drugih tar. št. in sicer je storitev posveta v konkretni zadevi zajeta v 300 točkah za sestavo in vložitev tožbe.
predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - odločitev o pravdnih stroških
Čeprav tožnica skladno s 3. odstavkom 163. člena ZPP do konca glavne obravnave stroškov postopka ni priglasila, oziroma ni določno ali vsaj določljivo opredelila uveljavljane stroške postopka, torej ni podala niti pravočasne niti opredeljene zahteve za povrnitev stroškov, je povračilo stroškov postopka uveljavljala. Ob postavitvi tožbenega zahtevka je uveljavljala tudi, da ji toženec te stroške povrne. Pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje o njih odločiti.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Vrhovno sodišče RS je večkrat poudarilo, da za zakonitost izredne odpovedi ZDR-1 kumulativno določa dva pogoja, in sicer odpovedni razlog ter okoliščine, zaradi katerih delovnega razmerja ni mogoče nadaljevati do izteka odpovednega roka. Obstoj obeh pogojev pa je na podlagi drugega odstavka 84. člena ZDR-1 dolžan dokazati delodajalec, torej v konkretnem primeru toženka. Prvi pogoj je stvarnega značaja in ga je treba ugotavljati in presojati predvsem glede na naravo, težo in posledico kršitve pogodbe. Drugi pogoj ima oseben značaj. Zanj je predvsem pomembno, kako je kršitev vplivala na medsebojna razmerja strank, medsebojno zaupanje, možnost nadaljnjega sodelovanja ipd.
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogovanjem sodišča prve stopnje, da je pravica do izplačila 20 % pokojnine v primeru tožnika prenehala z dopolnitvijo 65 let starosti. Pomeni, da po tem datumu do tega dela pokojnine ni bil več upravičen. S tem, ko je bilo potrebno vložiti novo zahtevo, to pomeni novo odločanje o sami pravici do izplačila tega dela pokojnine, kar pomeni, da je zadevo potrebno presojati po določbah ZPIZ-2B, ki pa v tem primeru omogoča, da se presojajo pogoji za priznanje pravice do pokojnine in tudi opravi odmera pokojnine, ali po določbah ZPIZ-2 ali pa po določbah prej veljavnih predpisov, torej tudi po določbah ZPIZ-1.
Če sodišče predlogom strank utemeljeno ne sledi ali če samo oceni, da katerega od dokazov ni treba pridobiti in/ali ga izvesti, ničesar ne krši, ampak ravna kot je predvideno v tretjem in petem odstavku 329. členu ZKP. Vse drugo pomeni vezanost sodišča, ki izhajajoč iz zakonsko zapovedane proste presoje dokazov (prvi odstavek 18. člena ZKP) in ustavno zapovedane neodvisnosti sodnikov (125. člen Ustave) ni dopustna.
začasna nezmožnost za delo - bolniški stalež - obnova postopka - potek roka
V okoliščinah konkretnega primera, ko je tožnica že z vlogo z dne 10. 9. in ponovno 11. 9. 2015 uveljavljala poln bolniški stalež za obdobje od 3. 8. do 19. 8. 2015, pa je toženec pred izdajo sklepa z dne 17. 9. 2015, potrjenega z dokončno odločbo z dne 13. 10. 2015, ni opozoril na dokončnost in pravnomočnost odločbe z dne 15. 7. 2015 in možnost izrednega pravnega sredstva, nedvomno ni bilo postopano po 7. členu ZUP. Toženec je njeno vlogo z dne 10. 9. in 11. 9. 2015, poimenovano "uradni zaznamek" in "dodatek k uradnemu zaznamku", preprosto štel kot pritožbo zoper odločbo z dne 15. 7. 2015 in jo zaradi poteka roka zavrgel. Na možnost izrednega pravnega sredstva oziroma obnove postopka je bila tožnica opozorjena šele v sami odločbi z dne 13. 10. 2015. To pa je za začetek teka roka za vložitev predloga za obnovo postopka edino odločilno. Preden je bila tožnica pravilno poučena na možnost obnove postopka, ta ni mogel začeti teči. Pomeni, da je zaključek sodišča prve stopnje, da je potrebno predlog za obnovo postopka, vložen 9. 11. 2015, na podlagi izvida z dne 27. 7. 2015, s katerim obnavlja postopek, šteti za pravočasen, lahko le pravilen.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 209, 209/1, 251, 251/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja
Tožeča stranka je bila zaposlena na delovnem mestu inšpektor notranje kontrole. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da tožeča stranka ni opravila fizičnega pregleda na pošti, temveč da je opravila zgolj telefonski razgovor z delavko na pošti, pravilno ugotovilo, da je tožeča stranka s tem kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Pravilno je zaključilo, da ima ravnanje tožeče stranke tudi kršitve obveznosti iz delovnega razmerja določene v 33., 34., 36. in 37. členu ZDR-1. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposltivi iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.