Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do poštenega sojenja - pravica stranke do izjave - zastopanje po odvetniku - brezplačna pravna pomoč - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - laična pritožba
Tožencu je bilo pojasnjeno, da lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč, vendar mu dejansko v nadaljevanju to ni bilo omogočeno, saj je sodišče obravnavo takoj zaključilo. Takšno ravnanje sodišča predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
izbrisna tožba - tožba na ugotovitev lastninske pravice - nesklepčna tožba - kasneje odpadla pravna podlaga - pravovarstveni zahtevek
Kot je materialnopravno pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je pravno sredstvo za vračilo nepremičnine pri izjalovljeni pogodbeni podlagi izbrisna tožba po 243. členu ZZK-1. V obravnavani zadevi tožba na ugotovitev lastninske pravice ne predstavlja ustreznega pravnega sredstva, zaradi česar je sodišče prve stopnje postavljeni ugotovitveni zahtevek kot nesklepčen pravilno zavrnilo.
Izbrisna tožba mora zajemati ugotovitveni zahtevek, ki se nanaša na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe (razpolagalnega posla), ter dajatveni zahtevek, ki se nanaša na vzpostavitev prejšnjega stanja oziroma izbris izpodbijane vknjižbe. Zahteve po vmesnem ugotovitvenem zahtevku na ugotovitev ničnosti pravnega posla zakon ne postavlja.
Pridobiteljeva dobrovernost sanira pravno neučinkovitost razpolaganja, zaradi česar s vknjižbo pridobi lastninsko pravico, četudi odsvojitelj ni bil lastnik.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00010501
KZ-1 člen 20, 20/2, 86, 86/7, 86/11, 86/12, 228, 228/1.. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 385.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - sostorilstvo - sprememba obtožbe - načelo prepovedi reformatio in peius - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist
Sodišče o tem, ali bo dovolilo spremembo obtožnice in na njeni podlagi odločilo, ne odloča posebej in o tem v sodbi tudi ne navede razlogov, temveč se do spremenjene obtožbe opredeli tako, da na njeni podlagi odloči.
KZ-1 v enajstem (sedaj dvanajstem) odstavku 86. člena določa, da o dopustnosti izvršitve kazni zapora, določene s tem členom (torej z delom v splošno korist), odloča sodišče na predlog obdolženca s sodbo, s katero izreče kazen zapora, ali na predlog obsojenca s posebnim sklepom, kar pomeni, da obdolžencu ni dovoljeno s sodbo naložiti, da mora opraviti delo, ne da bi to sam (ne njegov zagovornik) predlagal, oziroma ne da bi, če to predlaga državni tožilec, na takšen predlog izrecno pristal.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00006304
ZZK-1 člen 243, 243/1. OZ člen 87, 87/1, 564, 566, 567.
pogodba o preužitku - prodajna pogodba - darilna pogodba - neveljavne pogodbe - ničnost - posledice ničnosti - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - nesklepčnost - narava tožbenega zahtevka - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - nepopolno ali zmotno ugotovljeno dejansko stanje - iskanje skupnega namena strank pri razlagi pogodbe
Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ni ustrezno pravno sredstvo za vračilo nepremičnine, ki je bila odsvojena na podlagi nične pogodbe. V dani situaciji bi lahko tožnica z izbrisno tožbo po 243. členu ZZK-1 uveljavljala neveljavnost toženčeve vknjižbe in obenem zahtevala vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja.
Dokazno breme glede odločilnih dejstev, kamor sodi tudi očitana protipravnost spornih ravnanj toženke po prvem odstavku 131. člena OZ, leži na tožeči stranki. Ob tem, ko je toženka zanikala sporna dejanja, pri čemer negativnega dejstva ne more dokazovati, je bilo na tožnikih dokazno (tudi procesno) breme glede obstoja zanikanega dejstva. V pravni teoriji in sodni praksi je ustaljeno stališče, da je dokazno breme praviloma na tistemu, ki zatrjuje obstoj dejstva, in ne na tistemu, ki zatrjuje nasprotno.
ZPP člen 81, 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-12. OZ člen 288.
smrt stranke med postopkom - nadaljevanje postopka z dediči stranke - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - zavrženje tožbe - veljavnost pooblastila - dvom v procesno sposobnost stranke - postavitev skrbnika - vračunavanje izpolnitve - vračunavanje obresti in stroškov
Z zamudno sodbo, izdano v prvem sojenju, je bilo ugodeno zahtevku zoper (sedaj pokojno) M. M. in ostale tri tožence. Pritožbeno sodišče je sodbo razveljavilo v delu, v katerem je bilo odločeno o zahtevku zoper M. M. Potem ko so na mesto pokojne M. M. vstopili toženci, zoper katere je bilo v prvem sojenju že ugodeno zahtevku, je v pravdi nastal položaj, v katerem je bilo o istem zahtevku že pravnomočno odločeno.
Ker je izvršba tekla za plačilo glavnice, obresti in stroškov, je za presojo, kaj je bilo s plačanim zneskom poravnano oziroma ali so bile s plačanim zneskom plačane tudi zamudne obresti, treba upoštevati vrstni red poplačil, določen v 288. členu OZ.
URS člen 24. ZPP člen 13, 13/2, 150, 150/1, 150/2, 199.
načelo javnosti sojenja - pravica do pregleda in prepisovanja spisa - opravičena korist - druge osebe - predhodno vprašanje
Navedbe v predlogu za pregled spisa ne utemeljujejo opravičene koristi za pregled celotnega spisa. Ni konkretno navedeno, kako bi morebitna ugotovitev nezakonite izdaje dovoljenja predlagatelju vplivala na njegov položaj oziroma, kateri so tisti pravno priznani interesi, ki bi jih bilo treba varovati s prijavo stranske intervencije in utemeljujejo pregled celotnega spisa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007315
SPZ člen 88, 89. ZPP člen 196.
nujna pot - določitev nujne poti - pogoji za določitev nujne poti - načelo sorazmernosti - čim manjša obremenitev tuje nepremičnine - enotno sosporništvo
Ker so glede na naravo stvari, ko je nujna pot lahko le celota, vsi nasprotni udeleženci enotni sosporniki v smislu 196. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, pritožba posameznih solastnikov (nasprotnih udeležencev) učinkuje tudi za ostale nasprotne udeležence.
odškodninska odgovornost delodajalca - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - delo pismonoše - napad psa - odgovornost imetnika psa - potrebno varstvo in nadzorstvo - odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah
Delo pismonoše, ki raznaša pošto v nabiralnike hiš lastnikov, ki imajo pse, na splošno ne predstavlja dejavnosti s povečano nevarnostjo. Res je, da je pismonoša lahko izpostavljen neprijetnim in ne povsem obvladljivim nevšečnostim, vendar pa te ne presegajo težav, ki so jim sicer izpostavljeni vsi ljudje, ko se morajo srečati s psom, katerih lastniki ne zadostijo pravnemu standardu potrebnega nadzorstva nad psom. Zaradi protipravnega ravnanja lastnice psa, se narava dejavnosti ne spremeni in je zato lahko podana le krivdna odgovornost delodajalca tožeče stranke.
Za vse dokazne predloge velja, da morajo biti substancirani, kar pomeni, da mora stranka, ki izvedbo dokaza predlaga, konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovijo.
Tožeča stranka neuspešno poskuša določbe pogodbe o izvedbi, dobavi in montaži toplotne črpalke razlagati v smislu svoje namere s pogodbo pokriti še dodatna dela. Iz Pogodbe št. 10/2012 ne izhaja, da sta se pogodbeni stranki dogovorili še o dodatnih delih (o predelavi razvoda sanitarne vode za deževnico). In ker tožeča stranka ni pojasnila, zakaj tudi ta dela niso navedena v pisni pogodbi, trdila pa je, da ni naročila izvedbe vodovodne in ogrevalne instalacije, saj je ta dela že opravil drug izvajalec leta 2010, neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je zmotno uporabilo materialno pravo, ker ugotovljenega dejanskega stanja ni subsumiralo pod gradbeno pogodbo, iz katere naj bi izhajale napake in zamuda pri izvedbi del.
prometna nesreča - občinska cesta - upravljalec ceste - odškodninska odgovornost občine - krušenje skal - upravljalec javnega dobra - nastanek škode - vožnja z vozilom po cesti - odgovornost države za škodo
Za škodo, ki nastane na občinski cesti, odgovarja upravljalec te ceste.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00005577
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 440. ZGD-1 člen 429.
pravno nasledstvo družbe - prenehanje družbe - izbrisana družba - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - nadaljevanje postopka z družbeniki - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
P., d.o.o., kot prvotni predlagatelj, iz sodnega registra ni bil izbrisan na podlagi izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ki ga na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga po uradni dolžnosti izvede registrsko sodišče (440. člen ZFPPIPP), ampak na podlagi sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku (429. člen ZGD-1). Sklep je sprejel edini družbenik družbe Zavarovalnica, d.d., sestavni del tega sklepa je tudi predlog o delitvi premoženja. Ker je Zavarovalnica, d.d., edina družbenica, je izkazano pravno nasledstvo predlagateljice v tem postopku.
zaznamba spora za pridobitev lastninske pravice - vpis pravnega dejstva v zemljiško knjigo - idealni delež - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - odločanje o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka postopka - pogoji za dovolitev vpisa - presoja skladnosti predlaganega vpisa z vsebino listine - nesklepčen predlog - zavrnitev vpisa - delna ugoditev zemljiškoknjižnemu predlogu
V konkretnem primeru iz tožbe, ki je podlaga za predlagano zaznambo spora, izhaja, da se z njo v korist predlagatelja zahteva ugotovitev lastninske pravice le do 1/3. Zato je lastninsko pravico nasprotnega udeleženca z zaznambo mogoče omejiti le v tem obsegu. Stališče sodišča, ki je v konkretni zadevi na podlagi tožbe za ugotovitev lastninske pravice predlagatelja do 1/3 dovolilo zaznambo spora pri lastninski pravici nasprotnega udeleženca do celote, ni pravilno.
Ker je predlagatelj v konkretnem primeru predlagal vpis zaznambe spora pri osnovnem pravnem položaju lastninski pravici nasprotnega udeleženca do celote, tožba na ugotovitev lastninske pravice, glede katere je zaznamba spora predlagana, pa se vodi le glede solastniškega deleža 1/3, skladnosti med predlogom in listino ni. Iz listine, ki je podlaga za vpis, ne izhaja utemeljenost zahteve za vpis. Gre za neutemeljen predlog, ki mu ni mogoče ugoditi niti delno.
procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pritožba upravitelja - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - zavrnitev soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka
Upravitelj ni procesno legitimiran za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka, saj mu zakon takega procesnega upravičenja ne daje.
stvarna služnost hoje in vožnje - izvrševanje služnostne pravice - prenehanje stvarne služnosti - osvoboditev služnosti
Občasna (tedenska) uporaba sporne služnostne poti s strani najemnikov gospodujoče nepremičnine zadošča za sklep, da sta najemnika izvrševala služnostno pravico hoje in da se torej prepovedi tožnikov po neizvrševanju služnostne pravice hoje nista uklonila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007921
ZFPPIPP člen 440, 441. ZPP člen 98, 98/2, 98/5, 101, 101/1, 101/3, 205, 205/1, 205/1-3, 207. ZIZ člen 15, 38, 38/5, 57.
vložitev ugovora - veljavnost pooblastila - izbris dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije
Od izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije dalje pravna oseba nima več pravne subjektivitete in s tem sposobnosti biti stranka. Zato v njenem imenu ni mogoče vložiti pravnega sredstva.
Pooblastilo podeljeno po izbrisu pravne osebe iz registra, torej s strani neobstoječe osebe, ni veljavno.
S prenehanjem pravne osebe preneha pooblastilo, ki ga je dala. Vložitev ugovora po izteku roka tudi ni dejanje, ki je potrebno za odvrnitev škode za stranko (tretji odstavek 101. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S prenehanjem pravne osebe se postopek prekine ex lege na podlagi zakona (205. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato za odvrnitev škode zadošča obvestilo sodišču o nastopu te okoliščine.
prepozna pritožba - fikcija vročitve - fikcija vročitve tek pritožbenega roka
Konkretna pritožba je torej vložena po izteku zakonskega pritožbenega roka (drugi odstavek 159. člena Zakona o zemljiški knjigi, ZZK-1). Prepozno pritožbo mora sodišče zavreči, ne da bi jo vsebinsko obravnavalo.
sodna poravnava kot izvršilni naslov - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - plačilo uporabnine za uporabo solastne stvari - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - razlogi, ki preprečujejo izvršbo - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - izterjava zakonskih zamudnih obresti
Sodna poravnava, v kateri sta se stranki sporazumeli o obveznosti plačevanja uporabnine, bi lahko izgubila učinek in bi odpadla podlaga za izvršbo, če bi dolžnik zatrjeval in dokazal, da je prišlo do takšne spremembe okoliščin, da za plačilo dogovorjene uporabnine ni več podlage oziroma razloga, na primer če bi prišlo do razdelitve solastnine, ali do prenehanja uporabe nepremičnine v celoti (odpoved oziroma opustitev uporabe idealnega dela nepremičnine glede na naravo solastnine ne pride v poštev), ali do ustrezne drugačne ureditve razmerja med strankama. Z odpovedjo trajnega dolžniškega razmerja na način, kot je to storil dolžnik, pa učinka sodne poravnave, ki je izvršilni naslov, ne more izničiti.
OZ člen 239, 239/1, 419, 419/1, 421, 421/1, 421/2.
pogodba o odstopu terjatve - cesijska pogodba - sprememba upnika - obvestitev dolžnika o odstopu terjatve - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - dolžna skrbnost - izpolnitev obveznosti odstopniku
V obligacijskem razmerju je upnik upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti v vsem, kot se glasi.
V primeru pogodbenega prenosa terjatve se spremeni upnik.
Dolžnik lahko zve za odstop terjatve na različne načine in od različnih oseb, vendar mora biti informacija o odstopu terjatve taka, da se dolžnik na njeni podlagi lahko v celoti zanese na pravilo, da je prvotni upnik iz temeljnega razmerja nasproti njemu izgubil pravico zahtevati izpolnitev obveznosti.
Pri presoji dolžnikovega ravnanja je treba izhajati iz standarda skrbnosti.