Za vse dokazne predloge velja, da morajo biti substancirani, kar pomeni, da mora stranka, ki izvedbo dokaza predlaga, konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovijo.
Tožeča stranka neuspešno poskuša določbe pogodbe o izvedbi, dobavi in montaži toplotne črpalke razlagati v smislu svoje namere s pogodbo pokriti še dodatna dela. Iz Pogodbe št. 10/2012 ne izhaja, da sta se pogodbeni stranki dogovorili še o dodatnih delih (o predelavi razvoda sanitarne vode za deževnico). In ker tožeča stranka ni pojasnila, zakaj tudi ta dela niso navedena v pisni pogodbi, trdila pa je, da ni naročila izvedbe vodovodne in ogrevalne instalacije, saj je ta dela že opravil drug izvajalec leta 2010, neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je zmotno uporabilo materialno pravo, ker ugotovljenega dejanskega stanja ni subsumiralo pod gradbeno pogodbo, iz katere naj bi izhajale napake in zamuda pri izvedbi del.
motenje posesti - motenje posesti električnega priključka - soposest - občasna uporaba - dokazno breme - spremenjen način souporabe skupnih prostorov in naprav - nespremenjeno posestno stanje - ravnanje v nasprotju s prepovedjo - izvrševanje soposesti - sodno varstvo posesti - obseg sodnega varstva posesti - grozeča škoda - načelo prepovedi povzročanja škode
Vzdrževanje števca je pridržano pooblaščenim osebam, odčitavanje in kontrola porabe elektrike pa nista preprečena, saj so števci dobro vidni skozi steklena okenca, zato v tem obsegu tožnikova (so)posest ni bila motena.
Tožnik ni izkazal, da je moral zaradi spornega posega toženke spremeniti dotedanji način rabe stanovanja (in tudi ne skupnih prostorov), da torej do motenja posesti tudi v tem obsegu ni prišlo.
Tožnik je to svojo soposest izvrševal v nasprotju s prepovedjo povzročanja škode. Posest pa ni varovana v vsakem primeru. Posesti, kakor jo je izvrševal tožnik, sodišče ne more nuditi pravnega varstva. Toženka se je upravičeno uprla nastanku škode, ki je s strani tožnika grozila njej kot posredni posestnici in najemnikom kot neposrednim posestnikom.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha pravdnih strank - paricijski rok - rok za plačilo stroškov - odvetniški stroški - odvetniški kandidat
Ker je sodišče tožbeni zahtevek zoper drugega toženca zavrnilo, odločitev pa je tudi že pravnomočna, je odločitev prvega sodišča, da mora pritožnica drugemu tožencu povrniti stroške pravdnega postopka, v skladu z določbo 154. člena ZPP.
prometna nesreča - občinska cesta - upravljalec ceste - odškodninska odgovornost občine - krušenje skal - upravljalec javnega dobra - nastanek škode - vožnja z vozilom po cesti - odgovornost države za škodo
Za škodo, ki nastane na občinski cesti, odgovarja upravljalec te ceste.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 341. ZZZDR člen 12, 51, 52, 54, 58, 59.
premoženjska razmerja med partnerjema po razpadu izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - višina deležev na skupnem premoženju - nedovoljeno razpolaganje s stvarjo iz skupnega premoženja - odtujitev dela skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca - dajatveni zahtevek - ekonomska skupnost - življenjska in ekonomska skupnost - prispevek k nastanku skupnega premoženja - nematerialni prispevek - nega in pomoč - prispevek izvenzakonskega partnerja - trditveno in dokazno breme - napačna prevalitev dokaznega bremena - popolnost tožbe - dopolnitev tožbe - določen oziroma določljiv tožbeni zahtevek - določnost in opredeljenost tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - prekluzija - nejasnost izreka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnica bi morala premične stvari bolj določno opredeliti, saj jih sicer v postopku delitve ne bo mogoče identificirati in med pravdnima strankama razdeliti, še posebej, če bo potreben izvršilni postopek. Sodišče prve stopnje naj zato v ponovljenem postopku v okviru materialnoprocesnega vodstva tožnico pozove, da premične stvari bolj določno opredeli (npr. po velikosti, znamki, barvi, obliki, starosti, letu izdelave,...). Šele, ko bodo premične stvari bolj določno opredeljene, bo mogoče v zvezi z njimi izvajati dokazni postopek.
Res se sodišče v izpodbijani sodbi ni opredelilo do trditev tožnice, da sta imela s tožencem v letu 2004 dogovor, da tožnica ne bo več delala in bo ostala doma, da bo v celoti skrbela za gospodinjstvo in za dom, opravljala dela v hiši in zunaj hiše, obdelovala vrt, pomagala tožencu, ki se je šolal ter pomagala tudi v gostilni toženčeve stare matere. Vendar v tem delu ne gre za kršitev po 339. členu ZPP, ker po oceni pritožbenega sodišča ne gre za relevantno dejstvo, ki bi lahko vplivalo na višino deležev. Ne glede na to, ali je dogovor obstajal ali ne (toženec ga zanika), gre tožnici takšen delež iz naslova njenega finančnega in nedenarnega prispevka, kot ga bo v tem postopku dokazala. Ali drugače, tožnica je tudi v obliki dela prispevala k ustvarjanju skupnega premoženja, zato je za ugotovitev njenega deleža vseeno ali ob sklenjenem dogovoru ali brez njega, bistveno je, da se ugotovi, koliko je prispevala, saj je od tega odvisna višina njenega deleža.
Če bi tožnica za svoje delo v gostilni toženčeve babice (in ne v gostilni toženca) dobila plačilo, bi se to plačilo štelo kot njen dohodek in bi prispevala k skupnemu premoženju, če plačila ni dobila, potem bi imela določene zahtevke proti stari materi toženca oz. njenim dedičem po drugih pravnih podlagah in ne iz naslova ustvarjanja skupnega premoženja.
Čeprav se sodišče ni izreklo v zvezi s trditvami tožene stranke v postopku, da je tožnica brezplačno živela v hiši, ki je bila last toženčeve babice, kasneje pa posebno premoženje toženca, in da ni nikoli plačevala nobene najemnine, navedena okoliščina po oceni pritožbenega sodišča ni relevantna in ne more vplivati na višino deležev pravdnih strank. Ker je do 11. 11. 2014 tožnica brezplačno živela v hiši toženčeve babice, bi le njeni dediči (tudi toženec) po drugih pravnih podlagah lahko do tožnice imeli določene zahtevke. Od tega dne do razpada izvenzakonske skupnosti konec marca 2015 je tožnica res živela v hiši, ki jo je podedoval toženec, vendar je življenjsko logično in običajno, da v času, ko traja izvenzakonska skupnost, plačevanje najemnine med partnerjema ne poteka, saj skupno prebivališče financirata iz skupaj ustvarjenega premoženja (živita v ekonomski skupnosti). Sicer pa tako kratko obdobje, ko je tožnica živela v nepremičnini toženca, ne more vplivati na deleže.
Izvenzakonski partner ima glede skupnega premoženja, ki je bilo odtujeno brez soglasja drugega izvenzakonskega partnerja, na razpolago denarni dajatveni zahtevek.
OZ člen 239, 239/1, 419, 419/1, 421, 421/1, 421/2.
pogodba o odstopu terjatve - cesijska pogodba - sprememba upnika - obvestitev dolžnika o odstopu terjatve - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - dolžna skrbnost - izpolnitev obveznosti odstopniku
V obligacijskem razmerju je upnik upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti v vsem, kot se glasi.
V primeru pogodbenega prenosa terjatve se spremeni upnik.
Dolžnik lahko zve za odstop terjatve na različne načine in od različnih oseb, vendar mora biti informacija o odstopu terjatve taka, da se dolžnik na njeni podlagi lahko v celoti zanese na pravilo, da je prvotni upnik iz temeljnega razmerja nasproti njemu izgubil pravico zahtevati izpolnitev obveznosti.
Pri presoji dolžnikovega ravnanja je treba izhajati iz standarda skrbnosti.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - zapadlost terjatve, ki ni odvisna od poteka roka - zapadlost terjatve, ki iz notarskega zapisa ni neposredno razvidna - dokazovanje zapadlosti terjatve - ugovor tretjega - izvršba na premoženjske oziroma materialne pravice - patent - verjetnost pravice tretjega
Če v notarskem zapisu ni navedeno, na kateri dan v mesecu bo račun izdan, temveč je to prepuščeno najemodajalcu, tako da je zapadlost terjatve odvisna od izdaje računa (ter nato še poteka roka od izdaje računa), to predstavlja drugo dejstvo, ki je navedeno v notarskem zapisu, od katerega je odvisna zapadlost terjatve.
Tretji, ki je k svojemu ugovoru priložil kupoprodajno pogodbo za nakup v tej zadevi zarubljenega patenta in zahtevo za vpis spremembe lastništva v register, je verjetno izkazal obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe, saj iz teh listin izhaja, da je kupil patent od dolžnika, predlagan pa je že tudi bil vpis spremembe imetnika patenta v register patentov. Kadar tretji zatrjuje obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe, mu slednjega ni treba dokazati s stopnjo prepričanja - takšen dokazni standard se zahteva v pravdi po tožbi na nedopustnost izvršbe, ne pa že pri presoji ugovora tretjega.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
pravica do poštenega sojenja - pravica stranke do izjave - zastopanje po odvetniku - brezplačna pravna pomoč - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - laična pritožba
Tožencu je bilo pojasnjeno, da lahko zaprosi za brezplačno pravno pomoč, vendar mu dejansko v nadaljevanju to ni bilo omogočeno, saj je sodišče obravnavo takoj zaključilo. Takšno ravnanje sodišča predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - ustno sklenjena pogodba - če je bila izpolnjena pogodba, ki ji manjka oblika (realizacija) - konvalidacija pogodbe - zavezovalni pravni posel - plačilo kupnine - lastniška posest - dobrovernost - priposestvovanje - ZOR - zastaranje - dobroverna lastniška posest
Tožeča stranka ni dokazala, da je bila ustno sklenjena pogodba, s katero je od tožene stranke odkupila sporno nepremičnino, realizirana. Navedena pogodba ni kovalidirala in ni veljavna.
Materialnopravno pravilna je odločitev o zavrnitvi zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Slednji ima lahko podlago le v zavezovalnem pravnem poslu, ki ne obstaja.
procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pritožba upravitelja - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - zavrnitev soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka
Upravitelj ni procesno legitimiran za pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka, saj mu zakon takega procesnega upravičenja ne daje.
zaznamba spora za pridobitev lastninske pravice - vpis pravnega dejstva v zemljiško knjigo - idealni delež - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - odločanje o vpisu po stanju vpisov v zemljiški knjigi v trenutku začetka postopka - pogoji za dovolitev vpisa - presoja skladnosti predlaganega vpisa z vsebino listine - nesklepčen predlog - zavrnitev vpisa - delna ugoditev zemljiškoknjižnemu predlogu
V konkretnem primeru iz tožbe, ki je podlaga za predlagano zaznambo spora, izhaja, da se z njo v korist predlagatelja zahteva ugotovitev lastninske pravice le do 1/3. Zato je lastninsko pravico nasprotnega udeleženca z zaznambo mogoče omejiti le v tem obsegu. Stališče sodišča, ki je v konkretni zadevi na podlagi tožbe za ugotovitev lastninske pravice predlagatelja do 1/3 dovolilo zaznambo spora pri lastninski pravici nasprotnega udeleženca do celote, ni pravilno.
Ker je predlagatelj v konkretnem primeru predlagal vpis zaznambe spora pri osnovnem pravnem položaju lastninski pravici nasprotnega udeleženca do celote, tožba na ugotovitev lastninske pravice, glede katere je zaznamba spora predlagana, pa se vodi le glede solastniškega deleža 1/3, skladnosti med predlogom in listino ni. Iz listine, ki je podlaga za vpis, ne izhaja utemeljenost zahteve za vpis. Gre za neutemeljen predlog, ki mu ni mogoče ugoditi niti delno.
izbrisna tožba - tožba na ugotovitev lastninske pravice - nesklepčna tožba - kasneje odpadla pravna podlaga - pravovarstveni zahtevek
Kot je materialnopravno pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je pravno sredstvo za vračilo nepremičnine pri izjalovljeni pogodbeni podlagi izbrisna tožba po 243. členu ZZK-1. V obravnavani zadevi tožba na ugotovitev lastninske pravice ne predstavlja ustreznega pravnega sredstva, zaradi česar je sodišče prve stopnje postavljeni ugotovitveni zahtevek kot nesklepčen pravilno zavrnilo.
Tožeči stranki ni uspelo dokazati, da se je toženec s podpisom pogodbe z dne 17. 6. 2015 zavezal tudi kot porok in plačnik za vsa nastala dolžniška razmerja med tožečo stranko in družbo P. d.o.o., katere direktor je sicer takrat tudi bil, zato je tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.
uporabnina - uporabnina solastne stvari - souporaba nepremičnine - nevzdržnost skupnega življenja
Sicer pa je toženka prepričljivo izkazala nevzdržnost skupnega bivanja pravdnih strank in to zaradi toženčevega ravnanja - večletnega psihičnega in fizičnega nasilja, ki se mu je upravičeno uprla (z zamenjavo ključavnice). Drži torej, da tožnik v vtoževanem obdobju solastne nepremičnine ni mogel uporabljati, vendar izključno iz razlogov na njegovi strani. Toženka tožnikovega nasilja ni bila dolžna trpeti. Nevzdržnosti skupnega bivanja se nedvomno zaveda tudi tožnik, saj souporabe nepremičnine v vtoževanem obdobju sploh ni zahteval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK00006054
ZPP člen 13, 14.. OZ-UPB1 člen 352, 352/1.
odškodninska odgovornost - predhodno vprašanje - identično dejansko stanje - vezanost civilnega sodišča na kazensko sodbo - zastaranje odškodninske obveznosti
Ne glede na to, da se tudi v pravdnem postopku pri presoji silobrana izhaja iz elementov, opredeljenih v 22. členu KZ-1, kazenske oprostilne sodbe ni mogoče šteti kot rešeno predhodno vprašanje, na katero bi bilo pravdno sodišče vezano, saj gre le za obravnavanje identičnega dejanskega stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007315
SPZ člen 88, 89. ZPP člen 196.
nujna pot - določitev nujne poti - pogoji za določitev nujne poti - načelo sorazmernosti - čim manjša obremenitev tuje nepremičnine - enotno sosporništvo
Ker so glede na naravo stvari, ko je nujna pot lahko le celota, vsi nasprotni udeleženci enotni sosporniki v smislu 196. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, pritožba posameznih solastnikov (nasprotnih udeležencev) učinkuje tudi za ostale nasprotne udeležence.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007921
ZFPPIPP člen 440, 441. ZPP člen 98, 98/2, 98/5, 101, 101/1, 101/3, 205, 205/1, 205/1-3, 207. ZIZ člen 15, 38, 38/5, 57.
vložitev ugovora - veljavnost pooblastila - izbris dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije
Od izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije dalje pravna oseba nima več pravne subjektivitete in s tem sposobnosti biti stranka. Zato v njenem imenu ni mogoče vložiti pravnega sredstva.
Pooblastilo podeljeno po izbrisu pravne osebe iz registra, torej s strani neobstoječe osebe, ni veljavno.
S prenehanjem pravne osebe preneha pooblastilo, ki ga je dala. Vložitev ugovora po izteku roka tudi ni dejanje, ki je potrebno za odvrnitev škode za stranko (tretji odstavek 101. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). S prenehanjem pravne osebe se postopek prekine ex lege na podlagi zakona (205. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato za odvrnitev škode zadošča obvestilo sodišču o nastopu te okoliščine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00006493
OZ člen 10, 131, 131/1. ZPP člen 243, 254, 254/2.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost lastnika - električna napeljava - vzrok za nastanek škode - uničenje nepremičnine - požar - nepričakovanost in nepredvidljivost dogodka - dokazni postopek s sodnim izvedencem - dopolnitev dokaznega postopka - dokaz z izvedencem - nedopustno ravnanje
Škoda lahko nastane z aktivnim ravnanjem ali z opustitvijo. Nedopustno ni le ravnanje, ki je v nasprotju s prepovedno ali zapovedno pravno normo. Po utrjenem stališču sodne prakse zadostuje, da je ravnanje na splošno nedopustno. Presoditi je treba, ali je nastanek škode objektivno predvidljiva posledica opustitve (zatrjevanega) dolžnega ravnanja. Vrednostno merilo je torej predvidljivost negativne posledice ravnanja. Če bi izvedba razumnih in sorazmernih ukrepov preprečila nastanek škode ali zmanjšala možnost za njen nastanek na sprejemljivo raven, toženec pa teh ukrepov ni izvedel, je njegovo ravnanje nedopustno.
Tožnika sta že do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo zatrjevala, da je bil toženec pred zapustitvijo hišice dolžan izključiti vse porabnike iz vira električne napetosti in kot vzrok požara navedla nastanek obločnega plamena na razdelilcu, ki je bil na eni strani priključen v vir električne napetosti, na drugi strani pa je bil vanj priključena najmanj ena električna naprava. V odzivu na izvedensko mnenje sta podala le natančnejše navedbe o tem, v čem je podana opustitev dolžnega ravnanja oziroma vzročna zveza med zatrjevano opustitvijo in nastalo škodo.
Tožnika sta trdila, da je toženec ravnal nedopustno, ker ni izklopil vseh porabnikov iz virov električne napetosti, in da je bil to dolžan storiti tako zaradi pravil požarnega reda, ki so veljala v počitniškem naselju, kot tudi zaradi predvidljivosti nastanka večje škode v primeru opustitve tega ukrepa.
V novem sojenju naj sodišče dopolni dokaz z izvedencem tako, da bo zahtevalo mnenje tudi glede dejstev, pomembnih za presojo, ali je toženec opustil dolžno ravnanje. Pri presoji, ali bo zadostovala pisna dopolnitev mnenja ali je potrebno zaslišanje, naj upošteva, da gre za ključni dokaz, od vsebine katerega je v odločilni meri odvisen izid pravde, in da v takih primerih po stališču sodne prakse pisna podaja mnenja zadostuje le izjemoma.
pogrebni stroški - odločanje v pravdnem postopku - omejitev dedovanja - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč
Posebnih določil o pogrebnih stroških zakon o dedovanju nima. Po pravni teoriji se zanje smiselno uporabljajo določbe Zakona o dedovanju o odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove, kar pomeni, da jih stranka lahko uveljavlja v pravdnem postopku.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00005474
ZIZ člen 3, 34, 34/2. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-5. - člen 17, 17/2.
izvršba na nepremičnine - identifikacija nepremičnine - identifikacijski znak - predlog za omejitev izvršbe - načelo sorazmernosti - višina terjatve upnika - pristop več upnikov k izvršbi
Identifikacijski znak (ID znak) stavbe ali njenega posameznega dela je identifikacijska oznaka, kot je vpisana v katastru stavb, medtem ko je ID enolična identifikacija, ki se dodeli ob izvršitvi vpisa novega podatkovnega sklopa v bazo informatizirane glavne knjige kot primarni ključ tega podatkovnega sklopa.
Načelo sorazmernosti ne utemeljuje posplošenega zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na nepremičnino zaradi izterjave relativno nizke terjatve. Upoštevati je namreč treba okoliščine in posebnosti vsakega konkretnega primera. Če upnik ugotovi, da do poplačila terjatve ne bo prišel drugače, kot z izvršbo na nepremičnino, mu pravnega varstva ni mogoče odreči. Sicer pa je v primeru, ko se izterjuje nizek dolg, od dolžnika realno pričakovati, da bo poskrbel za to, da zaradi tega ne bo izgubil nepremičnine, torej da bo, ali terjatev plačal, ali pa izkoristil eno izmed možnosti, ki jih ponuja veljavna zakonodaja. Kadar gre za več pristopnih zadev oziroma ima dolžnik več dolgov do različnih upnikov bi lahko, v zvezi z upoštevanjem sorazmernosti med višino terjatve in predlaganim sredstvom izvršbe ob izolirani obravnavi vsake zadeve posebej, prišlo do tega, da do poplačila terjatve z izvršbo na nepremičnino upnik v posamezni zadevi sploh ne bi mogel priti. Nizka višina terjatve v posamezni zadevi torej sama po sebi še ni razlog za zavrnitev upnikovega predloga za dovolitev izvršbe s prodajo nepremičnine. Izvršilno sodišče bi ravnalo arbitrarno, če bi ob veljavni zakonski ureditvi in ob upnikovih prizadevanjih v dosedanjem postopku zavrnilo predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino upniku, katerega terjatev je sicer relativno nizka, pa kljub temu že več let ne more priti do njenega poplačila.