vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - pogoj nekrivde - nepričakovan in nenaden vzrok - nenadna in nepredvidljiva bolezen ali poškodba
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je pooblaščenka tožnika narok dne 23. 3. 2017 zamudila iz upravičenega razloga, saj je bil razlog zamude, to je nastop zdravstvenih težav, nezakrivljen in nepredvidljiv.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00005474
ZIZ člen 3, 34, 34/2. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-5. - člen 17, 17/2.
izvršba na nepremičnine - identifikacija nepremičnine - identifikacijski znak - predlog za omejitev izvršbe - načelo sorazmernosti - višina terjatve upnika - pristop več upnikov k izvršbi
Identifikacijski znak (ID znak) stavbe ali njenega posameznega dela je identifikacijska oznaka, kot je vpisana v katastru stavb, medtem ko je ID enolična identifikacija, ki se dodeli ob izvršitvi vpisa novega podatkovnega sklopa v bazo informatizirane glavne knjige kot primarni ključ tega podatkovnega sklopa.
Načelo sorazmernosti ne utemeljuje posplošenega zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na nepremičnino zaradi izterjave relativno nizke terjatve. Upoštevati je namreč treba okoliščine in posebnosti vsakega konkretnega primera. Če upnik ugotovi, da do poplačila terjatve ne bo prišel drugače, kot z izvršbo na nepremičnino, mu pravnega varstva ni mogoče odreči. Sicer pa je v primeru, ko se izterjuje nizek dolg, od dolžnika realno pričakovati, da bo poskrbel za to, da zaradi tega ne bo izgubil nepremičnine, torej da bo, ali terjatev plačal, ali pa izkoristil eno izmed možnosti, ki jih ponuja veljavna zakonodaja. Kadar gre za več pristopnih zadev oziroma ima dolžnik več dolgov do različnih upnikov bi lahko, v zvezi z upoštevanjem sorazmernosti med višino terjatve in predlaganim sredstvom izvršbe ob izolirani obravnavi vsake zadeve posebej, prišlo do tega, da do poplačila terjatve z izvršbo na nepremičnino upnik v posamezni zadevi sploh ne bi mogel priti. Nizka višina terjatve v posamezni zadevi torej sama po sebi še ni razlog za zavrnitev upnikovega predloga za dovolitev izvršbe s prodajo nepremičnine. Izvršilno sodišče bi ravnalo arbitrarno, če bi ob veljavni zakonski ureditvi in ob upnikovih prizadevanjih v dosedanjem postopku zavrnilo predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino upniku, katerega terjatev je sicer relativno nizka, pa kljub temu že več let ne more priti do njenega poplačila.
ZPP člen 157, 163, 163/7. ZFPPIPP člen 69, 69/2, 69/2-4, 308, 308/2, 308/2-2.
pripoznava zahtevka v odgovoru na tožbo - sodba na podlagi pripoznave - stroški postopka - prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku - preizkus terjatev in ločitvenih pravic - povod za tožbo
Po tem, ko je preizkus terjatev že opravljen, od upnika ni mogoče zahtevati, da prijavo terjatve oziroma ločitvene pravice umakne, glede na to, kako je v ZFPPIPP predviden potek postopka po preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic.
Ker pa je tožena stranka takoj po prejemu tožbe pripoznala tožbeni zahtevek tožeče stranke, je v okoliščinah danega primera utemeljena uporaba 157. člena ZPP. Uporaba te določbe pa narekuje odločitev, da tožeča stranka nosi sama svoje pravdne stroške.
nova zapuščinska obravnava - zapisnik o zapuščinski obravnavi - javna listina - izpodbojna zakonska domneva - odpoved pravici do pritožbe v zapuščinskem postopku - pozneje najdeno premoženje
Če se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, za katerega se ob izdaji sklepa ni vedelo, da pripada zapuščini, sodišče to premoženje razdeli z novim sklepom o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, brez da bi opravilo novo zapuščinsko obravnavo. Oba zakonita dediča in oporočna dedinja so se na obravnavi odpovedali pravici do pritožbe zoper sklep o dedovanju, zato je postal tega dne pravnomočen.
Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena. A z golimi trditvami brez dokaznega predloga resničnosti tega, kar je zapisano v zapisniku, ni mogoče izpodbiti.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha pravdnih strank - paricijski rok - rok za plačilo stroškov - odvetniški stroški - odvetniški kandidat
Ker je sodišče tožbeni zahtevek zoper drugega toženca zavrnilo, odločitev pa je tudi že pravnomočna, je odločitev prvega sodišča, da mora pritožnica drugemu tožencu povrniti stroške pravdnega postopka, v skladu z določbo 154. člena ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK00006054
ZPP člen 13, 14.. OZ-UPB1 člen 352, 352/1.
odškodninska odgovornost - predhodno vprašanje - identično dejansko stanje - vezanost civilnega sodišča na kazensko sodbo - zastaranje odškodninske obveznosti
Ne glede na to, da se tudi v pravdnem postopku pri presoji silobrana izhaja iz elementov, opredeljenih v 22. členu KZ-1, kazenske oprostilne sodbe ni mogoče šteti kot rešeno predhodno vprašanje, na katero bi bilo pravdno sodišče vezano, saj gre le za obravnavanje identičnega dejanskega stanja.
Namen sodnih penalov je brez izvršbe spodbuditi dolžnika k čimprejšnji izpolnitvi naložene obveznosti. Ko dolžnik svojo obveznost izpolni, je namen sodnih penalov dosežen in le ti prenehajo teči. Konkretni izvršilni naslov vsebuje prepoved vožnje za potrebe gospodarske dejavnosti, tako da morebitne neizpolnitev obveznosti, ni mogoče v skladu z izvršilnim naslovom doseči z izpolnitvijo v dodatnem roku. V tem primeru bi se z izrekanjem sodnih penalov dolžnika v nedogled sililo, da se takšnih posegov vzdrži. V tem primeru bi zato lahko govorili o tem, da bi se sodni penali spremenili v nedogled trajajočo denarno obveznost, kar pa ni namen sodnih penalov oziroma bi utegnilo pomeniti celo zlorabo procesnih pravic.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 341. ZZZDR člen 12, 51, 52, 54, 58, 59.
premoženjska razmerja med partnerjema po razpadu izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - višina deležev na skupnem premoženju - nedovoljeno razpolaganje s stvarjo iz skupnega premoženja - odtujitev dela skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca - dajatveni zahtevek - ekonomska skupnost - življenjska in ekonomska skupnost - prispevek k nastanku skupnega premoženja - nematerialni prispevek - nega in pomoč - prispevek izvenzakonskega partnerja - trditveno in dokazno breme - napačna prevalitev dokaznega bremena - popolnost tožbe - dopolnitev tožbe - določen oziroma določljiv tožbeni zahtevek - določnost in opredeljenost tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - prekluzija - nejasnost izreka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnica bi morala premične stvari bolj določno opredeliti, saj jih sicer v postopku delitve ne bo mogoče identificirati in med pravdnima strankama razdeliti, še posebej, če bo potreben izvršilni postopek. Sodišče prve stopnje naj zato v ponovljenem postopku v okviru materialnoprocesnega vodstva tožnico pozove, da premične stvari bolj določno opredeli (npr. po velikosti, znamki, barvi, obliki, starosti, letu izdelave,...). Šele, ko bodo premične stvari bolj določno opredeljene, bo mogoče v zvezi z njimi izvajati dokazni postopek.
Res se sodišče v izpodbijani sodbi ni opredelilo do trditev tožnice, da sta imela s tožencem v letu 2004 dogovor, da tožnica ne bo več delala in bo ostala doma, da bo v celoti skrbela za gospodinjstvo in za dom, opravljala dela v hiši in zunaj hiše, obdelovala vrt, pomagala tožencu, ki se je šolal ter pomagala tudi v gostilni toženčeve stare matere. Vendar v tem delu ne gre za kršitev po 339. členu ZPP, ker po oceni pritožbenega sodišča ne gre za relevantno dejstvo, ki bi lahko vplivalo na višino deležev. Ne glede na to, ali je dogovor obstajal ali ne (toženec ga zanika), gre tožnici takšen delež iz naslova njenega finančnega in nedenarnega prispevka, kot ga bo v tem postopku dokazala. Ali drugače, tožnica je tudi v obliki dela prispevala k ustvarjanju skupnega premoženja, zato je za ugotovitev njenega deleža vseeno ali ob sklenjenem dogovoru ali brez njega, bistveno je, da se ugotovi, koliko je prispevala, saj je od tega odvisna višina njenega deleža.
Če bi tožnica za svoje delo v gostilni toženčeve babice (in ne v gostilni toženca) dobila plačilo, bi se to plačilo štelo kot njen dohodek in bi prispevala k skupnemu premoženju, če plačila ni dobila, potem bi imela določene zahtevke proti stari materi toženca oz. njenim dedičem po drugih pravnih podlagah in ne iz naslova ustvarjanja skupnega premoženja.
Čeprav se sodišče ni izreklo v zvezi s trditvami tožene stranke v postopku, da je tožnica brezplačno živela v hiši, ki je bila last toženčeve babice, kasneje pa posebno premoženje toženca, in da ni nikoli plačevala nobene najemnine, navedena okoliščina po oceni pritožbenega sodišča ni relevantna in ne more vplivati na višino deležev pravdnih strank. Ker je do 11. 11. 2014 tožnica brezplačno živela v hiši toženčeve babice, bi le njeni dediči (tudi toženec) po drugih pravnih podlagah lahko do tožnice imeli določene zahtevke. Od tega dne do razpada izvenzakonske skupnosti konec marca 2015 je tožnica res živela v hiši, ki jo je podedoval toženec, vendar je življenjsko logično in običajno, da v času, ko traja izvenzakonska skupnost, plačevanje najemnine med partnerjema ne poteka, saj skupno prebivališče financirata iz skupaj ustvarjenega premoženja (živita v ekonomski skupnosti). Sicer pa tako kratko obdobje, ko je tožnica živela v nepremičnini toženca, ne more vplivati na deleže.
Izvenzakonski partner ima glede skupnega premoženja, ki je bilo odtujeno brez soglasja drugega izvenzakonskega partnerja, na razpolago denarni dajatveni zahtevek.
krivdna odškodninska odgovornost - fizični napad - deljena odgovornost - besedno izzivanje - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo
Pritožnik skuša v pritožbi prikazati drugačen potek škodnega dogodka, kot ga je ugotovilo v opisu dejanja kazensko sodišče v pravnomočni sodbi. Zato ne more uspeti z ugovorom sokrivde, ki bi opis dogodka popolnoma spremenil.
Verbalno izzivanje pred napadom ne opravičuje fizičnega napada.
OZ člen 198, 312, 312/2, 336, 337. ZPP člen 8, 212, 214, 214/2, 347, 347/1.
uporabnina - višina uporabnine - dokazi in dokazovanje - dejansko stanje - ugovor zastaranja - kdaj začne zastaranje teči - nastop zastaranja - trditveno in dokazno breme - stroški popravila - pobotni ugovor - sprememba prvostopne sodbe
Glede na specificiranost stroškov in opravljena dela bi sodišče ob neobstoju ugovora o tem, da so bila dela dejansko izvedena, da so bila nujna in da je višina terjatev ustrezna, v pobot ugovarjano terjatev, ki bistveno presega terjatev tožnika, moralo upoštevati in ugotoviti njen obstoj do višine ugotovljene tožnikove terjatve. Ker pritožbeno sodišče ocenjuje, da se ob pravilni uporabi določila drugega odstavka 214. člena ZPP dejstvo obstoja v pobot ugovarjane toženčeve terjatve zoper tožnikovo šteje za priznano, je spremenilo izpodbijano sodbo, tako da je samo opravilo pobotanje obeh terjatev. Ob tem ni izvedlo nove glavne obravnave, saj ponovitev oziroma dopolnitev dokaznega postopka ni bila potrebna.
izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - zapadlost terjatve, ki ni odvisna od poteka roka - zapadlost terjatve, ki iz notarskega zapisa ni neposredno razvidna - dokazovanje zapadlosti terjatve - ugovor tretjega - izvršba na premoženjske oziroma materialne pravice - patent - verjetnost pravice tretjega
Če v notarskem zapisu ni navedeno, na kateri dan v mesecu bo račun izdan, temveč je to prepuščeno najemodajalcu, tako da je zapadlost terjatve odvisna od izdaje računa (ter nato še poteka roka od izdaje računa), to predstavlja drugo dejstvo, ki je navedeno v notarskem zapisu, od katerega je odvisna zapadlost terjatve.
Tretji, ki je k svojemu ugovoru priložil kupoprodajno pogodbo za nakup v tej zadevi zarubljenega patenta in zahtevo za vpis spremembe lastništva v register, je verjetno izkazal obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe, saj iz teh listin izhaja, da je kupil patent od dolžnika, predlagan pa je že tudi bil vpis spremembe imetnika patenta v register patentov. Kadar tretji zatrjuje obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe, mu slednjega ni treba dokazati s stopnjo prepričanja - takšen dokazni standard se zahteva v pravdi po tožbi na nedopustnost izvršbe, ne pa že pri presoji ugovora tretjega.
motenje posesti - motenje posesti električnega priključka - soposest - občasna uporaba - dokazno breme - spremenjen način souporabe skupnih prostorov in naprav - nespremenjeno posestno stanje - ravnanje v nasprotju s prepovedjo - izvrševanje soposesti - sodno varstvo posesti - obseg sodnega varstva posesti - grozeča škoda - načelo prepovedi povzročanja škode
Vzdrževanje števca je pridržano pooblaščenim osebam, odčitavanje in kontrola porabe elektrike pa nista preprečena, saj so števci dobro vidni skozi steklena okenca, zato v tem obsegu tožnikova (so)posest ni bila motena.
Tožnik ni izkazal, da je moral zaradi spornega posega toženke spremeniti dotedanji način rabe stanovanja (in tudi ne skupnih prostorov), da torej do motenja posesti tudi v tem obsegu ni prišlo.
Tožnik je to svojo soposest izvrševal v nasprotju s prepovedjo povzročanja škode. Posest pa ni varovana v vsakem primeru. Posesti, kakor jo je izvrševal tožnik, sodišče ne more nuditi pravnega varstva. Toženka se je upravičeno uprla nastanku škode, ki je s strani tožnika grozila njej kot posredni posestnici in najemnikom kot neposrednim posestnikom.
izvršba na nepremičnine - predlog za omejitev izvršbe - višina upnikove terjatve - načelo sorazmernosti - pristop več upnikov k izvršbi
Načelo sorazmernosti ne utemeljuje posplošenega zaključka, da bi bila v vseh primerih izključena izvršba na nepremičnino zaradi izterjave relativno nizke terjatve. Upoštevati je namreč treba okoliščine in posebnosti vsakega konkretnega primera. Če upnik ugotovi, da do poplačila terjatve ne bo prišel drugače, kot z izvršbo na nepremičnino, mu pravnega varstva ni mogoče odreči. Sicer pa je v primeru, ko se izterjuje nizek dolg, od dolžnika realno pričakovati, da bo poskrbel za to, da zaradi tega ne bo izgubil nepremičnine, torej da bo, ali terjatev plačal, ali pa izkoristil eno izmed možnosti, ki jih ponuja veljavna zakonodaja. Kadar gre za več pristopnih zadev oziroma ima dolžnik več dolgov do različnih upnikov bi lahko, v zvezi z upoštevanjem sorazmernosti med višino terjatve in predlaganim sredstvom izvršbe ob izolirani obravnavi vsake zadeve posebej, prišlo do tega, da do poplačila terjatve z izvršbo na nepremičnino upnik v posamezni zadevi sploh ne bi mogel priti. Nizka višina terjatve v posamezni zadevi torej sama po sebi še ni razlog za zavrnitev upnikovega predloga za dovolitev izvršbe s prodajo nepremičnine. Izvršilno sodišče bi ravnalo arbitrarno, če bi ob veljavni zakonski ureditvi in ob upnikovih prizadevanjih v dosedanjem postopku zavrnilo predlog za nadaljevanje izvršbe na nepremičnino upniku, katerega terjatev je sicer relativno nizka, pa kljub temu že več let ne more priti do njenega poplačila.
pogrebni stroški - odločanje v pravdnem postopku - omejitev dedovanja - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč
Posebnih določil o pogrebnih stroških zakon o dedovanju nima. Po pravni teoriji se zanje smiselno uporabljajo določbe Zakona o dedovanju o odgovornosti dedičev za zapustnikove dolgove, kar pomeni, da jih stranka lahko uveljavlja v pravdnem postopku.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 8, 8-4, 24, 24-1.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je pristojnost slovenskega sodišča za zahtevek za izbris lastninske pravice in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja podana (tudi) v skladu s 1. točko 24. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012. Pravilno je navedlo, da se v skladu s teorijo in prakso takšen zahtevek uvršča pod pojem stvarnih pravic, kot so opredeljene s 1. točko 24. člena Uredbe (EU) št. 1215/2012. Gre za izključno pristojnost sodišča RS, v kateri je nepremičnina, za odločanje o predlogu za izbris lastninske pravice iz zemljiške knjige.
ZZZDR člen 82.c, 123., 123/1., 129., 129.a, 129.a/1, 129.a/2, 132.
razmerja med starši in otroki - preživnina za mladoletnega otroka - zvišanje preživnine - spremenjene razmere - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - preživninske zmožnosti preživninskega zavezanca - preživljanje nepreskrbljenega zakonca - otroški dodatek
Preživljanje mladoletnih otrok ima prednost pred preživljanjem partnerice. Slednje toženec ni dolžan preživljati, če bi bilo s tem ogroženo njegovo preživljanje ali preživljanje otrok, ki jih je dolžan preživljati - v konkretnem primeru tožnice (82.c člen ZZZDR).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00006493
OZ člen 10, 131, 131/1. ZPP člen 243, 254, 254/2.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost lastnika - električna napeljava - vzrok za nastanek škode - uničenje nepremičnine - požar - nepričakovanost in nepredvidljivost dogodka - dokazni postopek s sodnim izvedencem - dopolnitev dokaznega postopka - dokaz z izvedencem - nedopustno ravnanje
Škoda lahko nastane z aktivnim ravnanjem ali z opustitvijo. Nedopustno ni le ravnanje, ki je v nasprotju s prepovedno ali zapovedno pravno normo. Po utrjenem stališču sodne prakse zadostuje, da je ravnanje na splošno nedopustno. Presoditi je treba, ali je nastanek škode objektivno predvidljiva posledica opustitve (zatrjevanega) dolžnega ravnanja. Vrednostno merilo je torej predvidljivost negativne posledice ravnanja. Če bi izvedba razumnih in sorazmernih ukrepov preprečila nastanek škode ali zmanjšala možnost za njen nastanek na sprejemljivo raven, toženec pa teh ukrepov ni izvedel, je njegovo ravnanje nedopustno.
Tožnika sta že do zaključka prvega naroka za glavno obravnavo zatrjevala, da je bil toženec pred zapustitvijo hišice dolžan izključiti vse porabnike iz vira električne napetosti in kot vzrok požara navedla nastanek obločnega plamena na razdelilcu, ki je bil na eni strani priključen v vir električne napetosti, na drugi strani pa je bil vanj priključena najmanj ena električna naprava. V odzivu na izvedensko mnenje sta podala le natančnejše navedbe o tem, v čem je podana opustitev dolžnega ravnanja oziroma vzročna zveza med zatrjevano opustitvijo in nastalo škodo.
Tožnika sta trdila, da je toženec ravnal nedopustno, ker ni izklopil vseh porabnikov iz virov električne napetosti, in da je bil to dolžan storiti tako zaradi pravil požarnega reda, ki so veljala v počitniškem naselju, kot tudi zaradi predvidljivosti nastanka večje škode v primeru opustitve tega ukrepa.
V novem sojenju naj sodišče dopolni dokaz z izvedencem tako, da bo zahtevalo mnenje tudi glede dejstev, pomembnih za presojo, ali je toženec opustil dolžno ravnanje. Pri presoji, ali bo zadostovala pisna dopolnitev mnenja ali je potrebno zaslišanje, naj upošteva, da gre za ključni dokaz, od vsebine katerega je v odločilni meri odvisen izid pravde, in da v takih primerih po stališču sodne prakse pisna podaja mnenja zadostuje le izjemoma.
Tožeči stranki ni uspelo dokazati, da se je toženec s podpisom pogodbe z dne 17. 6. 2015 zavezal tudi kot porok in plačnik za vsa nastala dolžniška razmerja med tožečo stranko in družbo P. d.o.o., katere direktor je sicer takrat tudi bil, zato je tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.
sklep o stroških postopka - pripoznava zahtevka v pravdnem postopku - stroški posameznega sospornika - nujni enotni sosporniki - solidarnost
Ker tožena stranka ni pripoznala tožbenega zahtevka, je morala skupaj s preostalima dvema tožencema povrniti pravdne stroške tožeči stranki. Gre za nujne enotne sospornike (prvi odstavek 161. člena in 154. člena ZPP).