uničenje gradiva, pridobljenega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi - zahteva za obvestilo o seji - odločba Ustavnega sodišča - predlog za izločitev dokazov - objektivna koneksiteta - predlog za uničenje dokazov
Določba 445. člena ZKP je kot posebna določba (lex specialis) v razmerju do prvega odstavka 378. člena ZKP kot splošne določbe (lex generalis) jasna in jasno je, da se del v pritožbi citirane obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča Up-171/2014 z dne 9. 2. 2017 nanaša na navzočnost strank v pritožbenem postopku v zvezi s sodbo ali s to primerljivo sodno odločbo in ne na pritožbeni postopek v zvezi z drugimi, nemeritornimi odločbami.
Res je tudi, da preiskovalni sodnik ni poslal obdolžencu in ne pritožnici predloga okrožnega državnega tožilca za zavrnitev pritožničinega predloga, kar po presoji tega pritožbenega sodišča ni bil dolžan storiti. Določba četrtega odstavka 120. člena ZKP, na katero se pritožnica sklicuje, je izvedbena določba, ki ima opraviti s pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave in ne s pravnim jamstvom iz 3. alineje 29. člena Ustave, če je že ostalo prezrto, da preiskovalni sodnik ni odločal po predlogu okrožnega državnega tožilca ampak po pritožničinem predlogu.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje
Prvostopenjsko sodišče pravilno navaja, da se nastale napake tako glede postopka, kakor glede materialnega prava, odpravijo v postopku s pravnimi sredstvi in same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja. Da je podana odškodninska odgovornost toženih strank (zavoda in države) mora biti ravnanje pri njej zaposlenih delavcev takšno, da iz njih izhaja namera izigranja z zakonom določene pravice na način, ki hkrati kaže na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava, to je, da mora biti ravnanje samovoljno oziroma arbitrarno. Povedano drugače, ravnanje delavcev prvo in drugotožene stranke bi v danem primeru moralo biti takšno, da bi brez razlogov odstopalo od običajne metode dela in potrebne skrbnosti, in sicer do te mere, da bi bilo njihovo ravnanje lahko šteto za protipravno.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00008115
OZ člen 82, 82/1.. ZDR člen 54, 75, 204.. ZDR-1 člen 56, 77, 118, 200, 200/3.. ZJU člen 24, 25.. - člen 5, 5/3, 8, 8/1.. ZUPPJS15 člen 7.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodno varstvo - rok za podajo odpovedi - napredovanje - sodna razveza
Glede na ugotovitev, da je tožnik na delu pri toženi stranki ostal po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se v skladu z določbama 54. člena ZDR oziroma 56. člena ZDR-1, šteje, da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-1, 23a.. - člen 57, 57/1, 259, 259/3.. - člen 5.
povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - zdravila - izdatki za zdravila, ki jih ne krije zdravstveno zavarovanje
V danem primeru se spor ne nanaša na to, ali je bilo tožnici odobreno zdravljenje v tujini in ali so bili za to izpolnjeni pogoji, temveč na to, ali so izpolnjeni pogoji za povrnitev stroškov nakupa zdravil v tujini, ki v času nakupa niso bili na pozitivni ali vmesni listi in v zvezi s tem, ali je za primer, kot je ta, možno uporabiti tretji odstavek 259. člena POZZ. Prvostopenjsko sodišče je v zvezi z ugoditvijo tožbenemu zahtevku glede povrnitve stroškov nakupa zdravila Lynparza v višini 24.027,82 EUR pravilno ugotavljalo vse elemente, kakor jih je navedla tožena stranka, da jih uporablja za odločanje po diskrecijski pravici, določeni v tretjem odstavku 259. člena za primere kot je ta ter pri tem posebej štelo, da gre za izjemo v okviru enakega varstva in enakega obsega pravic in da je zato kljub diskrecijski pravici potrebno uporabiti merila, ki jih tožena stranka v tovrstnih primerih uporablja. Po ugotovitvi, da je tožena stranka v obravnavani zadevi očitno napačno ugotovila vsa odločilna dejstva in da upoštevajoč merila, ki jih pri svojem odločanju glede zakonsko podeljene pravice prostega preudarka uporablja tožena stranka za take primere v dani zadevi obstajajo, vsi razlogi za uporabo 259. člena POZZ, je sodišče prve stopnje pravilno odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke in tožnici priznalo pravico do povračila stroškov nakupa zdravila Lynparza.
ZPIZ-2 člen 202, 202/2, 202/11, 202/12, 206.. ZPIZ-2B člen 19.
pokojninska doba - zavarovalna doba - dokup pokojninske dobe - pokojnina
Tožnik je vložil zahtevo za dokup pokojninske dobe. Dokup je uveljavljal na podlagi 11. odstavka 202. člena ZPIZ-2, in sicer s prenosom odkupne vrednosti iz 206. člena ZPIZ-2, torej po določbi 12. odstavka 202. člena ZPIZ-2 oziroma, podredno iz lastnih sredstev. Iz 11. odstavka 202. člena ZPIZ-2 ne izhaja, da bi moral tožnik uveljaviti pravico do poklicne pokojnine. Res je določeno, da se lahko dokupi pokojninska doba le za razliko med pridobljeno dodano dobo iz drugega odstavka 202. člena in obdobjem prejemanja poklicne pokojnine, vendar pa se omenjena določba očitno nanaša zgolj na prejemnike poklicne pokojnine. Ker ni bil prejemnik poklicne pokojnine in tudi ni bil dolžan uveljaviti poklicno pokojnino, pa ima tudi v tem primeru pravico do dokupa pokojninske dobe. Tožnik je izjavil, kdaj mu bo prenehalo obvezno zavarovanje, in kdaj bo uveljavil pravico do pokojnine po splošnih predpisih. Glede na to, da je dodana doba ugotovljiva, tožnik izpolnjuje pogoje, določene v 11. odstavku 202. člena ZPIZ-2, za dokup pokojninske dobe.
izvedenec - predlog za izločitev izvedenca - I. kategorija invalidnosti - III. kategorija invalidnosti
Samo dejstvo, da je sodni izvedenec zdravnik, družbenik in prokurist družbe in da dela v isti zdravstveni ustanovi, kjer se tožnik že več let zdravi, ne predstavlja takšne okoliščine, ki bi vzbudila dvom v pristranskost sodnega izvedenca. Ne gre namreč za takšne okoliščine, iz katerih bi izhajalo izvedenčevo vnaprejšnje prepričanje o zadevi ali celo pristranski odnos do stranke. Tožnik to tudi ne zatrjuje in tudi pripomb na mnenje, da ne bi bilo pravilno izdelano, ni podal. Ob neizkazanih in neutemeljenih razlogih za izločitev sodnega izvedenca, je sodišče prve stopnje imelo podlago za zavrnitev tožnikovega predloga.
Glede na povsem drugačni mnenji izvedencev bo sodišče prve stopnje glede na definicijo poškodbe pri delu (63. člen ZPIZ-1) in definicijo invalidnosti (63. člen ZPIZ-2) moralo razčistiti, ali je sporna poškodba v neposredni vzročni zvezi z invalidnostjo. Torej ali je šlo za takšno poškodbo, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega ali fizikalnega učinka oziroma za poškodbo, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma.
ZKP-UPB8 člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 502, 502/2, 502/4.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - bistvene kršitve določb kazenskega postopa - sorazmernost ukrepa - podaljšanje zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi
Čeprav se pritožbeno sodišče v splošnem strinja s pritožnikom, da pravnomočnost predhodnih sodnih odločb, kot procesno dejstvo, sodišča vsakokratnega vsebinskega preizkusa pogojev za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi in posledično dolžnosti posredovanja razlogov o izidu preizkusa, ne odvezujejo, pa po presoji tega sodišča za navedeni preizkus zadostuje primerjava med že ugotovljenimi okoliščinami in morebitnimi novimi okoliščinami, ki bi v povezavi s prvimi ali same zase zahtevale drugačno ali različno oceno od dotedanjih. Ko teh okoliščin ni, ponavljanje že ugotovljenih okoliščin v novi sodni odločbi, še zlasti, ko so bile v predhodnih sodnih odločbah temeljito ocenjene, ne deluje pristno, ozko procesno pa je zaradi predhodne seznanjenosti strank odvečno.
Vsi zakonsko določeni roki za podaljšanje začasnega zavarovanja se nanašajo na posamezno fazo kazenskega postopka ter da so lahko prekoračeni le tedaj, ko jih je ta faza po trajanju presegla.
Če je pritožnik z navedbami o odsotni protipravnosti obdolženčevega ravnanja, kot znaka kaznivega dejanja, imel v mislih kršitev iz 1. točke tega člena, je opozoriti, da pri nobenem izmed obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, protipravnost ravnanja ni njihov zakonski znak, kot element posameznega kaznivega dejanja pa je predmet presoje po predhodni dokazanosti ravnanja in po ugotovljenih okoliščinah/razlogih, ki protipravnost takšnega ravnanja izključujejo.
ZUPJS člen 37a.. ZSDP-1 člen 57, 57/3.. ZUP člen 57, 96.
prepozna pritožba
Glede na to, da je tožnica na vlogi za uveljavljanje pravic iz starševskega varstva navedla naslov stalnega prebivališča in kot je izpovedala sama, ima na naslovu stalnega prebivališča urejen hišni predalčnik in tudi ni mogoče, da bi pošto prevzel kdo drug, je Center za socialno delo pravilno odločbo in sklep z dne 10. 2. 2016 tožnici poslal na naslov stalnega prebivališča. Upravni organ namreč stranki skladno z določbo 96. člena ZUP vroča pisanje na naslov, ki ga stranka sama navede. Zato tudi v konkretnem primeru ni bilo nobene podlage, da bi tožena stranka poizvedovala, kje ima tožnica naslov za vročanje.
Ob nespornem dejstvu, da je bila odločba in sklep Centra za socialno delo z dne 10. 2. 2016 odpremljena isti dan 10. 2. 2016 na naslov stalnega prebivališča tožnice in da je imela pravilen pravni pouk, se skladno s 57. členom ZSDP-1 in enako skladno s 37. a členom ZUPJS, odločba šteje za vročeno 2. 3. 2016, rok 15 dni za pritožbo pa je potekel 17. 3. 2016. S potekom tega datuma je odločba in sklep z dne 10. 2. 2016 postala dokončna in pravnomočna. Zato je bila pritožba, ki jo je tožnica vložila 30. 5. 2016, vložena po izteku roka in prepozno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00005757
KZ-1 člen 75, 75/2, 228, 228/1. ZKP člen 372, 372-5, 374, 374/2, 503, 503/2. ZOPOKD člen 4, 4-3, 6, 6/1, 25, 25-9.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - kaznivo dejanje poslovne goljufije - odgovornost pravne osebe - stečajni postopek nad pravno osebo - kršitev kazenskega zakona - prekoračitev pravice, ki jo ima sodišče po zakonu - odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem - način odvzema premoženjske koristi - rok za izpolnitev obveznosti - paricijski rok - podaljšanje roka za plačilo - obročno odplačilo - sprememba sodbe
Obtožena pravna oseba, ki je v stečaju, je lahko spoznana za odgovorno za storitev kaznivega dejanja, vendar se ji kazenska sankcija ne sme izreči. Zato je pritožbeno sodišče kršitev kazenskega zakona odpravilo s spremembo odločbe o kazenski sankciji na način, da se obtoženi pravni osebi pogojna obsodba ne izreče.
Podaljšanje splošnega 15-dnevnega paricijskega roka za plačilo protipravne premoženjske koristi je mogoče le v upravičenih primerih, ko sodišče na utemeljen predlog upravičenca dovoli obročno odplačevanje, ki ne sme biti daljše od dveh let.
ZPP člen 155.. - tarifna številka 18, 19, 39, 39/1.
umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - konferenca s stranko
Pritožba utemeljeno opozarja na napačno odločitev o priznanju stroškov za konferenco s stranko in pregled dokumentacije v višini 200 točk, ki so vključeni v nagrado za sestavo odgovora na tožbo po tar. št. 19 v zvezi s tar. št. 18. Tožena stranka je te stroške priglasila v nasprotju z OT, to je z določbo tar. št. 39/1, po kateri je odvetnik upravičen do nagrade za konferenco s stranko in pregled dokumentacije le, če gre za samostojno storitev in ti stroški niso zajeti v drugih tarifnih številkah.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006905
ZPP člen 319.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - kronična zastrupitev s svincem - nepremoženjska škoda - poklicna bolezen - denarna renta - zmanjšanje osebnega dohodka - vezanost na pravnomočno sodbo - res iudicata
Tožeča stranka je zoper toženo stranko že uveljavljala plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki ji je nastala zaradi zastrupitve s svincem in dela pri toženi stranki. Individualni delovni spor je tekel pred Delovnim sodiščem v Celju. Tožbenemu zahtevku je bilo delno ugodeno. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je v obravnavanem sporu, v katerem odloča o plačilu denarne rente zaradi zmanjšanja dohodka zaradi poklicne bolezni, na podlagi drugega odstavka 319. člena ZPP vezano na citirano pravnomočno sodbo Delovnega sodišča v Celju. Rentni zahtevek ni bil predmet spora v pravnomočno zaključeni zadevi, zato (pravnomočna) odločitev o odškodnini za negmotno škodo ne preprečuje nove tožbe, s katero bi se uveljavljal drug zahtevek iz istega razmerja oziroma celo iz istega škodnega dogodka, torej zaradi zastrupitve s svincem. Glede na to, da ne gre za t. i. res iudicata, bi moralo sodišče prve stopnje v tem sporu ugotoviti vse elemente civilnega odškodninskega delikta, ki bi utemeljevali mesečno denarno rento, ne pa se na splošno sklicevati na ugotovitve in stališča, zavzeta v pravnomočno končanem postopku.
Tožnikov zahtevek v predmetnem sporu se glasi na plačilo odškodnine zaradi nezakonite odpovedi pogodbe o zaposlitvi v višini 8.000,00 EUR s pp. Gre torej za zahtevek, podlaga katerega je pravnomočna odločitev iz drugega spora, v katerem tožnik z zahtevkom na ugotovitev nezakonitosti ni uspel. Že s tem je podana ključna podlaga za zavrnitev zahtevka.
Delovno sodišče je v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zgolj opisno odločalo o pravicah iz delovnega razmerja. Zato ni mogoče zaključiti, da je sodišče v sodbi opr. št. Pdp 436/2012 že odločilo o pravici do dodatka za delovno dobo, zlasti ne na način, da bi tožnik lahko zgolj na podlagi odločitve, da se mu "prizna delovno razmerje z vsemi pravicami iz delovnega razmerja" v izvršilnem postopku zahteval dodatek za delovno dobo. Tožnik je zato moral, če je želel doseči sodno odločitev o dodatku za delovno dobo v spornem obdobju, ki jo bo moč tudi izvršiti, vložiti novo tožbo.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - pravica do obrambe
Pritožbeno sodišče ne more preveriti, kateri dokazi so bili predlagani in seveda tudi ne, kateri predlagani so bili zavrnjeni, ker iz sodbe to ne izhaja, pritožbeno sodišče pa tudi ne more preveriti ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. S tem je sodišče prve stopnje storilo v pritožbi zatrjevano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00024968
ZKP člen 285č, 285č/6, 372, 372-5. KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 59, 59/2.
priznanje krivde - preklic pogojne obsodbe - fakultativni preklic - predlog državnega tožilca - pravilna uporaba materialnega prava - izrek enotne kazni za dejanja v steku - kršitev kazenskega zakona
Zmotno je stališče pritožnika, da je sodišče pri odločitvi o tem, ali bo preklicalo pogojno obsodbo ali ne, vezano na predlog državnega tožilca in da je v predmetni zadevi ravnalo nezakonito in v nasprotju z načeli kazenskega prava, ker je pogojno obsodbo preklicalo samoiniciativno. Sodišče je določbe o preklicu (obligatornem ali fakultativnem) dolžno upoštevati, kar pomeni, da ni v prosti presoji sodišča ali bo te določbe upoštevalo ali ne. Če jih ne, je podana kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP. Enaka situacija pride v poštev tudi v primeru priznanja krivde obtoženca, saj se le-ta s priznanjem krivde ne odreče pravilni uporabi materialnega prava. Z drugimi besedami, sodišče odloči o preklicu pogojne obsodbe tudi brez predloga strank.
Zatrjevanje neprepričljive, pomanjkljive ali nelogične dokazne ocene ne predstavlja kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, temveč gre za kritiko ugotovljenega dejanskega stanja ali za neopredelitev do uspeha dokazovanja (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00005622
ZASP člen 7, 7/2, 33, 33/1, 167, 167/1, 167/1-1, 167/1-4. ZIL-1 člen 47, 47/1, 47/1-b, 121, 121/1, 121/1-a, 121/1-č. ZPP člen 243.
kršitev znamke - kršitev materialne avtorske pravice - predelava avtorskega dela - prepovedni in odstranitveni zahtevek - podobnost znamk - podobnost s prej zavarovanim znakom - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Če sta kršena bodisi avtorska pravica bodisi znamka, lahko imetnik ene ali druge pravice zahteva odstranitev predmetov kršitve iz gospodarskih tokov (4. točka prvega odstavka 167. člena ZASP in črka č) prvega odstavka 121. člena ZIL-1). Nobena od navedenih določb, niti katera druga določba materialnega prava, pa imetniku ne daje pravice, zahtevati odstranitve po kršitelju na njegove (kršiteljeve) stroške, pravice do nadomestne odstranitve po imetniku, in do povrnitve stroškov odstranitve. Ti, dodatni zahtevki se nanašajo na izvrševanje odstranitvenega zahtevka.
Presoja glede podobnosti je materialnopravne narave.
ZPP člen 157, 163, 163/7. ZFPPIPP člen 69, 69/2, 69/2-4, 308, 308/2, 308/2-2.
pripoznava zahtevka v odgovoru na tožbo - sodba na podlagi pripoznave - stroški postopka - prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku - preizkus terjatev in ločitvenih pravic - povod za tožbo
Po tem, ko je preizkus terjatev že opravljen, od upnika ni mogoče zahtevati, da prijavo terjatve oziroma ločitvene pravice umakne, glede na to, kako je v ZFPPIPP predviden potek postopka po preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic.
Ker pa je tožena stranka takoj po prejemu tožbe pripoznala tožbeni zahtevek tožeče stranke, je v okoliščinah danega primera utemeljena uporaba 157. člena ZPP. Uporaba te določbe pa narekuje odločitev, da tožeča stranka nosi sama svoje pravdne stroške.
izbrisna tožba - tožba na ugotovitev lastninske pravice - nesklepčna tožba - kasneje odpadla pravna podlaga - pravovarstveni zahtevek
Kot je materialnopravno pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je pravno sredstvo za vračilo nepremičnine pri izjalovljeni pogodbeni podlagi izbrisna tožba po 243. členu ZZK-1. V obravnavani zadevi tožba na ugotovitev lastninske pravice ne predstavlja ustreznega pravnega sredstva, zaradi česar je sodišče prve stopnje postavljeni ugotovitveni zahtevek kot nesklepčen pravilno zavrnilo.
Za vse dokazne predloge velja, da morajo biti substancirani, kar pomeni, da mora stranka, ki izvedbo dokaza predlaga, konkretno navesti pravno pomembna dejstva, ki naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovijo.
Tožeča stranka neuspešno poskuša določbe pogodbe o izvedbi, dobavi in montaži toplotne črpalke razlagati v smislu svoje namere s pogodbo pokriti še dodatna dela. Iz Pogodbe št. 10/2012 ne izhaja, da sta se pogodbeni stranki dogovorili še o dodatnih delih (o predelavi razvoda sanitarne vode za deževnico). In ker tožeča stranka ni pojasnila, zakaj tudi ta dela niso navedena v pisni pogodbi, trdila pa je, da ni naročila izvedbe vodovodne in ogrevalne instalacije, saj je ta dela že opravil drug izvajalec leta 2010, neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je zmotno uporabilo materialno pravo, ker ugotovljenega dejanskega stanja ni subsumiralo pod gradbeno pogodbo, iz katere naj bi izhajale napake in zamuda pri izvedbi del.