vznemirjanje lastninske pravice - negatorna imisijska tožba - opustitveni zahtevek - prepovedana imisija - krajevno običajne mere - odvzem svetlobe - nezastarljivost stvarnopravnega zahtevka
Zaradi žičnate ograje je delno onemogočeno odpiranje oken, kar ovira zračenje prostorov, prostorom odteguje svetlobo ter onemogoča hojo okoli hiše, kar tožnici povzroča nelagodne občutke. To predstavlja prepovedano imisijo, saj onemogočanje odpiranja oken in hoje okrog hiše predstavlja poseg v nasprotju z namenom in naravo tožničine nepremičnine (ob ograji se nahaja stanovanjski del, ki potrebuje svetlobo in zračenje).
odgovornost lastnika vozila - dokazno breme - domneva nedolžnosti
Ker je sodišče prve stopnje zaključke, s katerimi je zavrnilo verodostojnost zagovora in izpovedb zaslišanih prič, oprlo na razloge, ki so v nasprotju z ustavnopravnimi jamstvi (in jih je zato potrebno odmisliti), ugotovilo pa je, da so priče potrdile obdolženčev zagovor glede okvirnega časa, ko naj bi odšli od doma in časa, ko naj bi se vrnili, ta čas pa vključuje čas, ko naj bi obdolženec vozil motorno kolo in storil obravnavani prekršek, je na dlani pravilen ustavoskladen zaključek, da je obdolženec izkazal razumen dvom glede dejstva, da ni bil voznik motornega kolesa, kot se mu očita.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - pravica do obrambe
Pritožbeno sodišče ne more preveriti, kateri dokazi so bili predlagani in seveda tudi ne, kateri predlagani so bili zavrnjeni, ker iz sodbe to ne izhaja, pritožbeno sodišče pa tudi ne more preveriti ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. S tem je sodišče prve stopnje storilo v pritožbi zatrjevano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - nepravnomočen sklep o izvršbi - sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom
Sodišče prve stopnje je zavzelo nepravilno razlago določila tretjega odstavka 34. člena ZIZ, ki zanemari argument koherence, saj ne upošteva osrednje vloge sklepa o izvršbi in vezanosti nadaljnjih procesnih dejanj na njegovo učinkovanje (47. člen ZIZ). Sodišče prve stopnje sicer lahko do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti, vendar ne sme odločiti o ugovoru zoper sklep o nadaljevanju z novim izvršilnim sredstvom, preden ne postane pravnomočna odločitev iz sklepa o izvršbi.
V fazi izvršbe bo na spoštovanje načela sorazmernosti in v tej zvezi stopnjevitost posega v dolžnikovo premoženje pazilo tudi izvršilno sodišče po uradni dolžnosti. Najprej bo sledilo možnosti poplačila upnikove terjatve iz morebitnih drugih milejših izvršilnih sredstev. Prodajo nepremičnin pa bo izvedlo le kot zadnjo in skrajno možnost, ko poplačilo iz drugih izvršilnih sredstev v razumnem roku ne bi bilo uspešno.
izvedenec - predlog za izločitev izvedenca - I. kategorija invalidnosti - III. kategorija invalidnosti
Samo dejstvo, da je sodni izvedenec zdravnik, družbenik in prokurist družbe in da dela v isti zdravstveni ustanovi, kjer se tožnik že več let zdravi, ne predstavlja takšne okoliščine, ki bi vzbudila dvom v pristranskost sodnega izvedenca. Ne gre namreč za takšne okoliščine, iz katerih bi izhajalo izvedenčevo vnaprejšnje prepričanje o zadevi ali celo pristranski odnos do stranke. Tožnik to tudi ne zatrjuje in tudi pripomb na mnenje, da ne bi bilo pravilno izdelano, ni podal. Ob neizkazanih in neutemeljenih razlogih za izločitev sodnega izvedenca, je sodišče prve stopnje imelo podlago za zavrnitev tožnikovega predloga.
Glede na povsem drugačni mnenji izvedencev bo sodišče prve stopnje glede na definicijo poškodbe pri delu (63. člen ZPIZ-1) in definicijo invalidnosti (63. člen ZPIZ-2) moralo razčistiti, ali je sporna poškodba v neposredni vzročni zvezi z invalidnostjo. Torej ali je šlo za takšno poškodbo, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega ali fizikalnega učinka oziroma za poškodbo, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje
Prvostopenjsko sodišče pravilno navaja, da se nastale napake tako glede postopka, kakor glede materialnega prava, odpravijo v postopku s pravnimi sredstvi in same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja. Da je podana odškodninska odgovornost toženih strank (zavoda in države) mora biti ravnanje pri njej zaposlenih delavcev takšno, da iz njih izhaja namera izigranja z zakonom določene pravice na način, ki hkrati kaže na očitno ravnanje proti pravilom procesnega prava, to je, da mora biti ravnanje samovoljno oziroma arbitrarno. Povedano drugače, ravnanje delavcev prvo in drugotožene stranke bi v danem primeru moralo biti takšno, da bi brez razlogov odstopalo od običajne metode dela in potrebne skrbnosti, in sicer do te mere, da bi bilo njihovo ravnanje lahko šteto za protipravno.
novi zemljiškoknjižni lastnik kot (hipotekarni) dolžnik - zemljiškoknjižni izpisek - dokaz prehoda obveznosti
V obravnavanem primeru izvršilni naslov predstavlja neposredni izvršljiv notarski zapis (2. točka drugega odstavka 17. člena ZIZ), v njem določena obveznost pa zaradi ustanovitve hipoteke za zavarovanje terjatve s soglasjem za neposredno izvršbo, obvezo vsakokratnega lastnika nepremičnine dopustiti prodajo nepremičnine in poplačilo zastavnega upnika iz tako pridobljene kupnine. Prehod obveznosti je treba tako izkazati (zgolj) z izpiskom iz zemljiške knjige, ki izkazuje lastninsko pravico na nepremičnini in s tem pasivno legitimacijo zastavnega dolžnika.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - potrebe otroka - korist mladoletnega otroka - preživnina za mladoletnega otroka - materialne zmožnosti zavezanca - otrokovi stiki
Sodišče je navedlo, da je pri odločanju o potrebah deklice, imelo pred očmi tudi določitev obsega stikov, ki so razporejeni na način, da hčerka pravdnih strank približno enako časa preživi pri obeh starših z izjemo nočitev, ki jih je več pri tožnici. Pravilno je navedlo, da je s tem zagotavljanje zadovoljevanja mesečnih potreb deklice določeno drugače, ne le s preživninskim zneskom, ki ga mora toženec plačevati tožnici. Takšno stališče je v skladu s sodno prakso, po kateri na obseg potreb otroka in tudi na razporeditev preživninske obveznosti med starša lahko odločilno vpliva tudi obseg stikov z otrokom. Kadar preživi pomemben del časa tudi z drugim od staršev, potem tudi drugi starš neposredno krije del dnevnih otrokovih potreb.
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču pritožbe, da je pravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da so lastniki treh nepremičnin, na katerih ugotovljeno dejansko stoji objekt, za katerega tožnika trdita, da sta ga zgradila sama, nujni in enotni sosporniki v predmetni pravdi, v kateri tožnika zahtevata ugotovitev, da je nepremičnina parc. št. 1637 k.o. ... njuna skupna lastnina na podlagi gradnje na tujem po določbah Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerij (ZTLR).
Četudi gre za enoten objekt, ki leži na treh nepremičninah, od katerih pa je vsaka v izključni lasti drugega lastnika, ni nujno, da bo vprašanje obstoja lastninske pravice tožnikov na enak način rešeno za vsakega lastnika teh nepremičnin.
Subjektivna identiteta je podana, če nastopajo kot stranke iste osebe, ki so bile pravdne stranke v pravnomočno končani pravdi. Objektivna identiteta pa je podana, če sta identična tožbeni zahtevek in dejanska podlaga pravnomočne sodbe in (nove) tožbe.
ZFPPIPP člen 121, 399, 399/1, 399/1-1, 399/2. ZDavP-2 člen 323. ZPIZ-2 člen 133. ZZVZZ člen 78a.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - izpodbojnost domnev - pogoji za odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - pravni standard
Pri presoji dolžnikovega ravnanja je treba upoštevati, da je domneva zlorabe pravice do odpusta obveznosti izpodbojna. Po stališču upnika že neoddajanje obrazcev OPSVZ samo po sebi pomeni zlorabo pravice do dopusta obveznosti, ker gre pri tem za neizpolnjevanje z zakonom določene obveznosti. Takšna razlaga bi bila pravilna v primeru, če bi bila domneva zlorabe pravice do odpusta obveznosti neizpodbojna. Ker pa gre za izpodbojno domnevo, je treba pri presoji dolžnikovega ravnanja v konkretnem primeru upoštevati vse okoliščine primera, ki so pripeljale do dolžnikove opustitve predložitve obrazcev OPSVZ, naknadne odmere prispevkov, neplačila prispevkov in do dolžnikovega stečaja. Dolžnik lahko domnevo zlorabe odpusta obveznosti izpodbije, če dokaže, da kljub nepredložitvi obrazcev OPSVZ ni imel namena, da bi s svojim ravnanjem zlorabil pravico do odpusta obveznosti.
Ker je bil dolžnik kot samostojni podjetnik registriran od dne 21. 3. 2011 do 31. 5. 2014, je bil v tem času zavezan za obračun in plačilo prispevkov za socialno varnost ter odgovoren za izpolnjevanje obveznosti predložitve obrazcev OPSVZ. V zvezi z izpolnitvijo obveznosti predložitve navedenih obrazcev ni ravnal dovolj vestno. Obrazce bi moral oddati, čeprav v tem obdobju ni posloval, ali pa bi se moral odjaviti iz registra podjetnikov. Vendar pa opisano ravnanje dolžnika tudi po presoji pritožbenega sodišča ne pomeni zlorabe pravice do odpusta obveznosti.
invalidnost - poškodba pri delu - vzrok nastanka invalidnosti - uporaba predpisa
Za presojo vzroka nastanka je invalidnosti odločilen predpis, ki je veljal v času nastanka poškodbe. Vrhovno sodišče RS pojasnjuje, da je že ob samem nastanku poškodbe, ki je življenjski dogodek, nastopila potreba po pravni kvalifikaciji vzroka te poškodbe, saj je pravo na to dejstvo, na podlagi različnih predpisov, vezalo različne pravne posledice. Dejstvo poškodbe je ob tem postalo pravno dejstvo, s tem pa je nastopila tudi potreba po pravni kvalifikaciji tega dejstva glede na veljavno abstraktno pravno normo. Pri presoji sporne zadeve je glede priznanja samih pravic potrebno uporabiti določbe ZPIZ-2, torej določbe, ki veljajo v času vložitve zahteve. Glede vzroka invalidnosti pa je potrebno uporabiti določbe ZPIZ-1, ki je veljal v času, ko se je tožnik poškodoval na poti na delo. Iz prehodnih določb ZPIZ-2 namreč ne izhaja, da bi se tudi v takem primeru kot je podan v predmetni zadevi, določbe ZPIZ-2 uporabile za nazaj.
ZPIZ-2 člen 392, 392/1.. ZPIZ-1 člen 48, 109, 421.
vdovska pokojnina - uporaba zakona - odmera vdovske pokojnine
Zavarovanec, po katerem vdova uveljavlja pokojnino je umrl 24. 8. 2008 zaradi nesreče pri delu. Do dneva smrti je dopolnil 27 let starosti, njegova pokojninska doba s prišteto dobo znaša 22 let, 10 mesecev in 8 dni. S tem so izpolnjeni pogoji po 109. členu ZPIZ-1 za uveljavitev pravice do vdovske pokojnine. Tožnica izpolnjuje pogoje po 110. členu v zvezi s 421. členom ZPIZ-1.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00007208
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 153, 153/2, 153, 153/3, 179, 182.
orožje - usposabljanje policistov - nepričakovano ravnanje oškodovanca - delna oprostitev odgovornosti objektivno odgovorne osebe - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila šok bomba kot specialno eksplozivno orožje, ki ima v primerjavi z bojno bombo krajši čas od aktivacije do eksplozije, nevarna stvar in da je sodelovanje tožnika v vaji usposabljanja policistov specialne enote, v kateri so se uporabljale te bombe, v ugotovljenih okoliščinah, šteti za dejavnost, iz katere je izvirala večja škodna nevarnost za okolico, torej za nevarno dejavnost.
V rizično sfero objektivno odgovornega sodijo tudi nepremišljena, neprevidna in celo nerazumna ravnanja oškodovancev, skratka ravnanja, ki bi se jim v življenju razumen človek izognil zato, da se ne bi po nepotrebnem izpostavljal nevarnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ravnanje tožnika za toženo stranko ni bilo nepričakovano, saj bi se tožena stranka nastopu škodnega dogodka lahko izognila, če bi dosledno upoštevala pravila ravnanja s šok bombami (varovalka upognjena, potezni obroček pa zataknjen v ohišje) in če bi jih E.E. hranil pri sebi in jih ne bi odložil na terensko vozilo, oziroma bi jih imel ves čas pod neposrednim nadzorom.
Delovno sodišče je v sporu o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zgolj opisno odločalo o pravicah iz delovnega razmerja. Zato ni mogoče zaključiti, da je sodišče v sodbi opr. št. Pdp 436/2012 že odločilo o pravici do dodatka za delovno dobo, zlasti ne na način, da bi tožnik lahko zgolj na podlagi odločitve, da se mu "prizna delovno razmerje z vsemi pravicami iz delovnega razmerja" v izvršilnem postopku zahteval dodatek za delovno dobo. Tožnik je zato moral, če je želel doseči sodno odločitev o dodatku za delovno dobo v spornem obdobju, ki jo bo moč tudi izvršiti, vložiti novo tožbo.
Zatrjevanje neprepričljive, pomanjkljive ali nelogične dokazne ocene ne predstavlja kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, temveč gre za kritiko ugotovljenega dejanskega stanja ali za neopredelitev do uspeha dokazovanja (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006507
ZDR člen 6a, 6a/4, 45, 45/2, 45/3.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47, 47/3, 138.. OZ člen 131.
trpinčenje na delovnem mestu - odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - napotitev na čakanje na delo doma
Označevanje tožnikovega delovnega mesta direktor prodaje kot Sales Manager (vodja prodaje) objektivno gledano samo po sebi ne more pomeniti nedopustnega ravnanja tožene stranke.
Institut začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (čakanja na delo doma) delodajalec lahko zakonito uporabi v primeru izpolnitve pogojev iz 138. člena ZDR-1. Ker predstavlja izključitev delavca iz delovnega okolja eno od možnih oblik trpinčenja na delovnem mestu, lahko delavec utemeljeno v odškodninskem sporu po tej pravi podlagi zatrjuje tudi neobstoj utemeljenih razlogov za napotitev na čakanje na delo doma. Zato bi sodišče prve stopnje v konkretnem sporu moralo presojati tožnikove očitke, ki se nanašajo na neutemeljeno napotitev na čakanje na delo doma
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožnica ni imela resnih, utemeljenih in s tem opravičljivih razlogov, na podlagi katerih bi smela odkloniti delo po odredbi predpostavljenega. Vse tri očitane kršitve (da ni pripravila članka oziroma je neutemeljeno zavrnila pripravo prispevka in da je spornega dne neupravičeno izostala z dela) je storila najmanj iz hude malomarnosti.
Zmotno je prepričanje tožnice, da je kot novinarka pri svojem delu absolutno samostojna. Tudi v njenem primeru je potrebno upoštevati, da je v delovnem razmerju, zato mora upoštevati tudi navodila delodajalca (svojih predpostavljenih) in si ne more povsem samostojno izbirati tem, o katerih bo pisala, in tudi ne zavračati tistih, ki jih noče prevzeti.
ZDR-1 člen 84, 84/2, 110, 110/1, 110/1-8.. - člen 233, 233/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - spoštovanje navodil zdravnika
Tožnikovo ravnanje v času bolniškega staleža ni predstavljajo kršitev navodil osebne zdravnice. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno zaključilo, da tožena stranka, na kateri je bilo dokazno breme (drugi odstavek 84. člena ZDR-1) ni dokazala, da je tožnik v času bolniškega staleža treniral za maraton. Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podla tožniku iz razloga iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, nezakonita.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 343, 343/3. ZIZ člen 53.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - ogroženost otroka - določitev stikov med staršem in otrokom - zavrženje pritožbe - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo
Le kadar sodišče ugotovi, da je otrok ogrožen, je izdaja začasne odredbe na mestu.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - diskriminacija
Tožnica od tožene stranke vtožuje odškodnino zaradi trpinčenja na delovnem mestu in diskriminatornega ravnanja. Sodišče prve stopnje je za določena ravnanja tožene stranke pravilno ugotovilo, da so bila protipravna (nevabljenje na kolegije, neprimerne besede rektorja,...), za druga pa ne (prenehanje delovnega razmerja,...), pri čemer je tožnici priznalo tudi primerno odškodnino.