spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - relativna bistvena kršitev določb postopka - nekonkretiziran pritožbeni očitek - dejansko stanje sodbe
Pritožbeni očitki, ki se tičejo pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, v sporu majhne vrednosti zaradi omejenosti pritožbenih razlogov ne morejo biti predmet presoje v pritožbenem postopku.
taksna obveznost - nastanek taksne obveznosti - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - dopustni ugovorni razlog zoper plačilni nalog na plačilo sodne takse
Ker sta upnika vložila dva ločena predloga za izvršbo, je obveznost plačila sodne takse nastala za vsak predlog za izvršbo posebej. Dejstvo, da naj bi bila predloga za izvršbo po vsebini v celoti identična, ne vpliva na dejstvo, da sta bila vendarle vložena dva predloga za izvršbo (v elektronski in v fizični obliki), prav tako njuna morebitna identičnost ni pomembna za vprašanje nastanka taksne obveznosti. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, bo identičnost vloženih predlogov za izvršbo mogoče presojati šele po plačilu sodne takse za predlog za izvršbo v tem postopku.
vračilo takse - umik tožbe - primarni in podrejeni zahtevek - umik dela zahtevka
Ker je primer umika tožbe zakonodajalec posebej uredil v tarifni številki 1112 ZST-1, in sicer tako, da je določil mejnik, do katerega je v primeru umika tožbe tožeča stranka upravičena do znižanja takse za postopek pred sodiščem prve stopnje, se drugi odstavek 36. člena ZST-1 uporablja le za primer, ko je sodišče ugodilo primarno postavljenemu zahtevku in do odločanja o podrejenem ne pride.
ZIZ člen 273. ZGD-1 člen 590, 590/2, 590/3, 634, 634/2.
regulacijska začasna odredba - registrska zapora - namen zavarovanja z začasno odredbo - delitev dobička - potrebnost izdaje začasne odredbe
Zaradi vložene tožbe tožeče stranke za izpodbijanje sklepa skupščine poslovodstvo tožene stranke ne bo moglo priložiti izjave po prvi točki drugega odstavka 590. člena ZGD-1, kar pomeni, da bo praviloma prekinjen registrski postopek po tretjem odstavku 590. člena ZGD-1. To pa je v bistvenem enako kot je z začasno odredbo predlagano zadržanje izvrševanja sklepa oziroma prepoved izvršitve sklepa. Tožeča stranka je že z vložitvijo tožbe zaradi izpodbijanja oziroma ničnosti sklepa skupščine dosegla namen zavarovanja in tega z začasno odredbo ne more ponovno doseči. V registrskem postopku bo lahko zatrjevala okoliščine, zaradi katerih po njenem naj ne bi prevladoval interes za hitro odločitev o vpisu po četrtem odstavku 590. člena ZGD-1. Ne drži osrednji argument v pritožbi, da naj bi bi ji začasna odredba nudila močnejše, trdnejše in bolj zanesljivo pravno varstvo kot registrska zapora, ki naj bi bila šibkejše, manj stabilno pravno varstvo. Pravne posledice pri obeh institutih so enake.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - duševna motnja - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Ob takem ravnanju nasprotna udeleženka v posledici duševne bolezni (nasprotna udeleženka ni sposobna poskrbeti za elementarne življenjske potrebe, izguba kratkoročnega spomina ima za posledico begavost) najmanj huje ogroža svoje zdravje, če ne že svoje življenje.
ugovor dolžnika zoper novo izvršilno sredstvo - rubež denarne terjatve - presoja obstoja denarne terjatve
Dolžnikovo opozorilo, da zarubljena terjatev ne obstaja, ni ugovor v smislu ZIZ, ker ne preprečuje izvršbe. Zarubiti je mogoče tudi sporno in neobstoječo terjatev. Ali takšna terjatev obstaja ali ne se bo razčistilo v morebitnem postopku po 111. členu ZIZ ali v poznejši pravdi, v kateri bo skušal upnik izterjati zarubljeno terjatev od domnevnega dolžnikovega dolžnika. Ugovor dolžnika je znak upniku kaj lahko pričakuje v nadaljevanju postopka.
Po 335. členu ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Nepodpisano pritožbo sodišče zavrže (prvi in tretji odstavek 343. člena ZPP), ne da bi jo poprej vrnilo vložniku v dopolnitev. Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev. Pritožnik je bil v izpodbijanem sklepu na navedeno tudi izrecno opozorjen.
izpodbijanje pravdnih dejanj v stečaju - leasing - odkupna pravica
Iz trditev tožeče stranke, da je bila s sklenitvijo Sporazuma razvezana med prvotoženo stranko in drugo toženo stranko oz. stečajnim dolžnikom kot leasingojemalcem sklenjena leasing pogodba, po kateri je druga tožena stranka plačala le del leasing obrokov, kar pomeni, da leasing pogodba še ni bila (v celoti) realizirana in drugotožena stranka še ni uresničila odkupne pravice za predmet leasinga, le-ta ni mogel predstavljati premoženja drugotožene stranke in je le-ta kot je pravilno razložilo sodišče prve stopnje, imela tega zgolj v uporabi in zanj plačevala leasingodajalcu uporabnino. Plačani leasing obroki v znesku 187.965,51 EUR zato, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, lahko predstavljajo le znesek uporabnine oziroma odmene za uporabo oz. koriščenje predmeta leasinga, ki jo je leasingojemalec moral po sklenjeni leasing pogodbi plačevati leasingodajalcu. S plačilom te svoje pogodbene obveznosti iz naslova sklenjene leasing pogodbe druga tožena stranka ni pridobila kakšnega premoženja, zato o kakšnem neodplačnem prenosu tega na kupca nepremičnine, ki je bila predmet leasinga po pogodbi sklenjeni med prvotoženo stranko in drugotoženo stranko v zvezi s sklenjenim Sporazumom o razvezi te leasing pogodbe in nato prodajo nepremičnine tretjemu, torej tretje toženi stranki, ni mogoče govoriti.
Pogoji iz drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP za uporabo 36 mesečnega obdobja izpodbojnosti tako niso podani, zato je upoštevati 12 mesečno obdobje izpodbojnosti.
mediji - objava popravka - pravica do popravka - pravica do izjave - novinarsko poročanje - interes javnosti
Neutemeljeno je oporekanje pravilnosti stališču, da za obstoj pravice do popravka ni pomembno, ali je vsebina spornega obvestila z novinarskega vidika nekorektna ali neresnična. Stališče sodbe temelji na utrjenih stališčih sodne prakse o vsebini pravice do popravka, ki ni v ugotavljanju resničnosti navedb bodisi v obvestilu bodisi v popravku v smislu njihove skladnosti z dejanskim, ampak v zagotovitvi izjave tistega, ki je s sporno objavo prizadet. O resničnosti naj potem sodijo bralci oziroma poslušalci.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00006538
ZJU člen 123, 123/1, 123/1-1, 130, 130/2.. ZPP člen 72, 72/2, 72/6, 73, 73/1.. ZJU-B člen 85.
disciplinska odgovornost delavca - izločitev
Tožnik je zoper sklep disciplinske komisije vložil pritožbo, o kateri je s sklepom odločila Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja in odločitev disciplinske komisije potrdila. Tožnik izpodbija le sklep disciplinske komisije, ne pa tudi sklepa drugostopenjskega organa. Sodišče prve stopnje bi moralo v okviru materialno procesnega vodstva poskrbeti, da bi lahko izdalo pravilno odločbo, saj je potrebno obravnavati oba sklepa o disciplinski odgovornosti skupaj in ne le sklep organa prve stopnje.
Tožnik je zahteval izločitev posnetka, ker je ta dokaz nezakonit, in ker so podatki na tem posnetku, povezani z ostalimi dokazi, vpeti v celoten kontekst očitka disciplinske kršitve. Zahteval je tudi izločitev članov disciplinske komisije, ki so se s tem dokazom seznanili. Iz tožbenih navedb izhaja, da je tožnik zahtevo za izločitev celotne disciplinske komisije podal zato, ker je dvomil v njeno nepristranskost, ker ni bila seznanjena s pravnimi pravili, sodno prakso in literaturo. V postopku izločitve se na podlagi 2. odstavka 130. člena ZJU, ki se skladno z določbo 85. člena ZJU-B še vedno uporablja, uporabljajo določbe tretjega poglavja ZPP in sicer v obravnavani zadevi, določbe 72. člena ZPP. Ker na podlagi 2. odstavka tega člena lahko stranka zahteva le poimensko izločitev določenega sodnika ali sodnika porotnika, lahko zahteva le poimensko izločitev posameznega člana disciplinske komisije. V zahtevi za izločitev mora navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. Iz sklepa Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII R 8/2017 z dne 21. 3. 2017 izhaja, da lahko stranka zahteva le izločitev posameznega sodnika, ker niti 72. niti kateri drug člen ZPP, ki urejajo izločitev, ne omogočajo izločitve sodišča kot celote. Tako tožnikova zahteva ni popolna in jo je potrebno zavreči (6. odstavek 72. člen ZPP).
ZŠtip-1 člen 11, 13, 21, 22, 22/1, 22/3, 24, 24/4.. - člen 16, 16/2.
Zoisova štipendija - izjemni dosežki
Ker so bila po merilu povprečne ocene, torej z upoštevanjem vseh vlagateljev, ki so v skupini OŠ za šolsko leto 2016/2017, dosegli povprečno oceno 5 in manj kot 4,5 točke za izjemne dosežke, presežena sredstva, ki so ostala nerazdeljena po razvrščanju po merilu izjemnega dosežka, torej 4,5 točke za izjemne dosežke in 4,7 za povprečno oceno, je bil preostanek utemeljeno razdeljen med skupino SŠ. Zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica izpolnila vstopne pogoje za dodelitev Zoisove štipendije, ni pa dosegla meje, ki je bila v šolskem letu 2016/2017 v skupini OŠ pogoj za njeno dodelitev, je pravilen. Posledično je tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih zavrnilnih odločb in priznane Zoisove štipendije utemeljeno zavrnjen.
V konkretnem primeru je ključnega pomena, da je stečajni dolžnik izpolnil toženi stranki obveznosti po treh računih, zato predmet izpodbijanja ne more biti sama opustitev zavrnitve teh računov oziroma njihovo priznanje.
Predmet spora je kadrovska štipendija oz. vračilo le-te. Zato gre za spor po f) točki prvega odstavka 5. člena ZDSS-1, za katerega je pristojno delovno sodišče.
izvedenec - predlog za izločitev izvedenca - I. kategorija invalidnosti - III. kategorija invalidnosti
Samo dejstvo, da je sodni izvedenec zdravnik, družbenik in prokurist družbe in da dela v isti zdravstveni ustanovi, kjer se tožnik že več let zdravi, ne predstavlja takšne okoliščine, ki bi vzbudila dvom v pristranskost sodnega izvedenca. Ne gre namreč za takšne okoliščine, iz katerih bi izhajalo izvedenčevo vnaprejšnje prepričanje o zadevi ali celo pristranski odnos do stranke. Tožnik to tudi ne zatrjuje in tudi pripomb na mnenje, da ne bi bilo pravilno izdelano, ni podal. Ob neizkazanih in neutemeljenih razlogih za izločitev sodnega izvedenca, je sodišče prve stopnje imelo podlago za zavrnitev tožnikovega predloga.
Glede na povsem drugačni mnenji izvedencev bo sodišče prve stopnje glede na definicijo poškodbe pri delu (63. člen ZPIZ-1) in definicijo invalidnosti (63. člen ZPIZ-2) moralo razčistiti, ali je sporna poškodba v neposredni vzročni zvezi z invalidnostjo. Torej ali je šlo za takšno poškodbo, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega ali fizikalnega učinka oziroma za poškodbo, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - potrebe otroka - korist mladoletnega otroka - preživnina za mladoletnega otroka - materialne zmožnosti zavezanca - otrokovi stiki
Sodišče je navedlo, da je pri odločanju o potrebah deklice, imelo pred očmi tudi določitev obsega stikov, ki so razporejeni na način, da hčerka pravdnih strank približno enako časa preživi pri obeh starših z izjemo nočitev, ki jih je več pri tožnici. Pravilno je navedlo, da je s tem zagotavljanje zadovoljevanja mesečnih potreb deklice določeno drugače, ne le s preživninskim zneskom, ki ga mora toženec plačevati tožnici. Takšno stališče je v skladu s sodno prakso, po kateri na obseg potreb otroka in tudi na razporeditev preživninske obveznosti med starša lahko odločilno vpliva tudi obseg stikov z otrokom. Kadar preživi pomemben del časa tudi z drugim od staršev, potem tudi drugi starš neposredno krije del dnevnih otrokovih potreb.
podjemna pogodba - izračun cene z izrecnim jamstvom - določitev pogodbene cene - plačilo za dodatno opravljena dela
Že iz tako zapisanega dogovora jasno izhaja, da plačilo med pogodbenicama ni bilo dogovorjeno s klavzulo o izračunu z izrecnim jamstvom tožeče stranke kot izvajalca. Slednja se torej ni zavezala v smislu določbe 643. člena OZ, da jamči za pravilnost izračuna, na podlagi katerega je bila določena pogodbena cena. Samo če bi bila takšna klavzula vnesena v pogodbo (česar pa tožena stranka tudi ne zatrjuje), bi lahko bil utemeljen ugovor tožene stranke, da je tožeča stranka vezana na ceno, ki jo je na podlagi kalkulativnih elementov določila sama.
ZPP člen 155.. - tarifna številka 18, 19, 39, 39/1.
umik tožbe - ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - konferenca s stranko
Pritožba utemeljeno opozarja na napačno odločitev o priznanju stroškov za konferenco s stranko in pregled dokumentacije v višini 200 točk, ki so vključeni v nagrado za sestavo odgovora na tožbo po tar. št. 19 v zvezi s tar. št. 18. Tožena stranka je te stroške priglasila v nasprotju z OT, to je z določbo tar. št. 39/1, po kateri je odvetnik upravičen do nagrade za konferenco s stranko in pregled dokumentacije le, če gre za samostojno storitev in ti stroški niso zajeti v drugih tarifnih številkah.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00024968
ZKP člen 285č, 285č/6, 372, 372-5. KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 59, 59/2.
priznanje krivde - preklic pogojne obsodbe - fakultativni preklic - predlog državnega tožilca - pravilna uporaba materialnega prava - izrek enotne kazni za dejanja v steku - kršitev kazenskega zakona
Zmotno je stališče pritožnika, da je sodišče pri odločitvi o tem, ali bo preklicalo pogojno obsodbo ali ne, vezano na predlog državnega tožilca in da je v predmetni zadevi ravnalo nezakonito in v nasprotju z načeli kazenskega prava, ker je pogojno obsodbo preklicalo samoiniciativno. Sodišče je določbe o preklicu (obligatornem ali fakultativnem) dolžno upoštevati, kar pomeni, da ni v prosti presoji sodišča ali bo te določbe upoštevalo ali ne. Če jih ne, je podana kršitev kazenskega zakona iz 5. točke 372. člena ZKP. Enaka situacija pride v poštev tudi v primeru priznanja krivde obtoženca, saj se le-ta s priznanjem krivde ne odreče pravilni uporabi materialnega prava. Z drugimi besedami, sodišče odloči o preklicu pogojne obsodbe tudi brez predloga strank.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - pravica do obrambe
Pritožbeno sodišče ne more preveriti, kateri dokazi so bili predlagani in seveda tudi ne, kateri predlagani so bili zavrnjeni, ker iz sodbe to ne izhaja, pritožbeno sodišče pa tudi ne more preveriti ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in ali je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. S tem je sodišče prve stopnje storilo v pritožbi zatrjevano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
KZ-1 člen 122, 122/1. ZKP člen 17, 17/1, 17/2, 371, 371/2, 478, 478/1, 478/3, 478/5, 479, 479/2.
postopek proti mladoletnikom - seja senata - glavna obravnava - vzgojni ukrepi - neposredno izvajanje dokazov - lahka telesna poškodba - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - načelo materialne resnice
Ker se na seji senata dokazi ne izvajajo neposredno, se mora glavna obravnava razpisati tudi, če pride v poštev nezavodski vzgojni ukrep, gre pa za zapleteno dejansko stanje, ki ga bo treba razčistiti z zaslišanjem mladoletnika, prič ali izvedencev.