DRUŠTVA - LOVSTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00006560
OZ člen 179. URS člen 15, 15/4.
lovska družina - članstvo v lovski družini - sprejem v članstvo lovske družine - pravica do združevanja - človekove pravice - ustavne pravice - osebnostne pravice - varstvo osebnostnih pravic - pravno priznane oblike škode - povrnitev nepremoženjske škode
Za osebnostne pravice je značilno, da pripadajo človeku kot takemu, da so sestavni del njegove osebnosti in se tičejo njegove osebe, da varujejo fizično in moralno bistvo posameznika, da učinkujejo zoper vsakogar in da imajo zlasti negativno vsebino (prepoved posega). Pravica do združevanja nima zahtevanih lastnosti in značilnosti, saj ne izvira neposredno in zgolj iz človekove osebnosti. Nasprotno, kot pravilno opozarja toženka, je vezana na določene pogoje, v konkretnem primeru gre za pogoje, ki jih je treba izpolnjevati za včlanitev v lovsko družino. Toženka utemeljeno opozarja na primerjavo z volilno pravico, ki je ravno tako vezana na določen status, to je državljanstvo in starost, in pri kateri gre prav tako za osebno pravico, ki ni hkrati osebnostna pravica.
Položaji, za katere se po določbi 179. člena OZ priznava denarna odškodnina, so po svoji vsebini taki, da po teži in naravi posega v nepremoženjsko dobrino narekujejo satisfakcijo z denarno odškodnino. Narava osebnostnih pravic je posebej občutljiva in zato terja varstvo osebnostnih pravic poleg opustitvenih in odstranitvenih zahtevkov tudi odškodninsko varstvo. Ker v konkretnem primeru za osebnostno pravico ne gre, škoda, ki jo vtožuje tožnik, ni pravno priznana škoda po določbi 179. člena OZ. Pravno priznane oblike nepremoženjske škode, za katere lahko posameznik zahteva odškodnino v denarju, je namreč zakonodajalec omejil le na taksativno določene primere. Pravica do združevanja je ustavna človekova pravica, ki ni hkrati (civilna) osebnostna pravica. Četrti odstavek 15. člena URS določa, da sta zagotovljena sodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter pravica do odprave posledic njihove kršitve. To je bilo tožnikoma tudi zagotovljeno, saj sta uveljavitev ustavno zagotovljene pravice do združevanja dosegla, ko sta v sodnem postopku dosegla razveljavitev sklepa toženke o zavrnitvi članstva ter njuno sprejetje v članstvo toženke.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - predlog za dodelitev otroka, določitev preživnine ter stikov - preživnina otroka - otrokovi stiki - izvedensko mnenje - korist mladoletnega otroka
Ločenost sester seveda ni idealna rešitev. Je pa sodišče v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice izhajalo iz načela, da je treba presojati ne le kaj je v največjo korist obeh otrok, temveč kaj je največja korist vsakega otroka posebej. Z namenom, da bosta sestri, kljub dodelitvi ene drugemu od staršev medsebojno povezani, je prvo sodišče stike določilo tako, da bosta deklici skupaj vsak vikend, poleg tega pa bosta skupaj tudi ob ponedeljkih popoldne, ko se bosta udeležili tečaja jahanja, ter ob torkih in sredah.
stroški postopka - zahteva za povračilo - pravočasnost zahteve - stroški nepravdnega postopka - skupni stroški postopka
V nepravdnem postopku se glede uveljavljanja stroškovnega zahtevka smiselno uporablja 163. člen ZPP, saj ZNP vsebuje le materialnopravna določila o stroških. Ob smiselni uporabi določb ZPP zato tudi nepravdno sodišče odloči o povrnitvi stroškov le na podlagi določno opredeljene in pravočasne zahteve posameznega udeleženca.
OZ člen 190, 270, 270/1, 280. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 59, 65, 65/3. ZDoh-2 člen 4, 5, 38, 125, 125/3.
tožba na nedopustnost izvršbe - nedopustnost izvršbe - sporna dejstva v izvršbi - sodna poravnava kot izvršilni naslov - obdavčljiv dohodek - zavezanec za plačilo davka - komu se izpolnjuje - bruto ali neto znesek - načelo formalne legalitete - prenehanje obveznosti zaradi izpolnitve - neupravičena pridobitev
V primeru, ko iz izvršilnega naslova izhaja obveznost plačila denarnega zneska, ki je po zakonu obdavčen, in je zavezanec za izpolnitev obveznosti iz izvršilnega naslova oseba, ki se šteje za plačnika davka, je glede na določbo 280. člena OZ, ob upoštevanju kogentne davčnopravne zakonodaje, tako obveznost treba izpolniti tako, da se del denarne obveznosti, ki ustreza višini davčnega odtegljaja, v imenu in za račun upnika nakaže neposredno osebi, ki jo določa zakon, preostali del pa upniku v njegovo neposredno razpolaganje.
OZ člen 153, 153/2, 158, 158/1, 179. ZZZiv člen 5, 5-9, 5-10, 12, 12/2.
odgovornost imetnika živali - nevarna žival - nevaren pes - krivdna odgovornost - potrebno varstvo in nadzorstvo - ugriz psa - poškodba živca - soprispevek - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti - nagrada in stroški izvedenca
Ker je bil pes nevaren pes, bi moral toženec poskrbeti za njegovo varstvo in nadzorstvo. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da za varstvo in nadzorstvo ni poskrbel v zadostni meri in je podana toženčeva krivdna odgovornost. V primeru, da gre za nevarnega psa po ZZZiv, namreč zakon določa tudi, kakšno mora biti varstvo in nadzorstvo. Opustitev le-tega utemeljuje krivdno odgovornost (in ne objektivne).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00005869
ZASP člen 80, 80/1. OZ člen 58, 86, 86/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
plačilo avtorskega honorarja - pogodba o naročilu avtorskega dela - veljavnost pogodbe - pisna oblika - namen pisnosti pogodbe - oblika ad probationem - ustno sklenjena pogodba - realizacija ustne pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - prisilni predpis - učinek erga omnes - sklep Vlade RS
Bistvena značilnost prisilnega predpisa je, da učinkuje erga omnes, kar pomeni, da zavezuje obe pogodbeni stranki. Takšni so predvsem javnopravni predpisi, s katerimi so določene splošne dolžnosti in prepovedi. Sklep Vlade Republike Slovenije z 9. 6. 2011, s katerim je bilo organom državne uprave in njihovim posrednim proračunskim uporabnikom prepovedano sklepanje avtorskih pogodb s svojimi zaposlenimi, ne vsebuje določb, ki bi bile po svoji pravni naravi abstraktna in generalna pravna pravila, prav tako pa že iz njegove vsebine izhaja, da ima vpliv samo na organe državne uprave in njihove posredne proračunske uporabnike, pri katerih ustanoviteljske pravice in obveznosti izvršuje Vlada Republike Slovenije, zato to ni prisilni predpis v smislu 86. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00005580
ZPP člen 3, 3/3, 277, 318, 318/1, 318/3, 318/4, 338, 338/2. SPZ člen 38, 38/4, 39, 48, 266, 266/1. ZTLR člen 24, 25, 26. OZ člen 190, 190/1.
zamudna sodba - neprava (zavrnilna) zamudna sodba - sklepčnost tožbe - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - poziv sodišča za odpravo nesklepčnosti tožbe - izvirna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v tujo nepremičnino - vlaganja v tujo nepremičnino v času veljavnosti ZTLR - gradnja na tujem - nova stvar - izbrisna tožba - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj - pasivna legitimacija
Če iz opisanega življenjskega primera ne izhaja pravna posledica, je tožba nesklepčna. Pri izdaji neprave zamudne sodbe je potreben zadržan pristop, ker se zamudna sodba izda po uradni dolžnosti v fazi postopka, ko položaj tožnika ni povsem uravnotežen s položajem toženca. Ko sodišče ugotovi dvomljivo nesklepčnost, mora tožnika na to opozoriti (torej ne le takrat, ko je prepričano, da je mogoče nesklepčnost odpraviti) in mu dati možnost, da nesklepčnost odpravi.
Če tožnik v pritožbi trdi, da gre za odpravljivo nesklepčnost tožbe, ker v tožbi ni navedel vseh odločilnih dejstev in da bi mu moralo sodišče prve stopnje dati primeren rok za odpravo te nesklepčnosti, mora v pritožbi zoper nepravo zamudno sodbo navesti dejstva oziroma vsaj nekatera dejstva, ki potrjujejo njegove navedbe, da bi lahko odpravil nesklepčnost tožbe, če bi mu sodišče prve stopnje določilo rok za odpravo nesklepčnosti tožbe oziroma mora v pritožbi zatrjevati, da potrebuje dodaten rok za pridobitev dejstev s katerimi bi lahko odpravil nesklepčnost tožbe.
Za izbrisno tožbo je aktivno legitimiran tudi obligacijski upravičenec (na primer prvi kupec nepremičnine v primeru večkratne prodaje), ki je upravičen zahtevati vpis, pri čemer ga je nedobroverni kasnejši pridobitelj prehitel z vknjižbo. Pošteni prvi pridobitelj pa lahko poleg izbrisnega zahtevka, ki ga uveljavlja zoper odsvojitelja in kasnejšega pridobitelja (kot nujnima sospornikoma), uveljavlja proti odsvojitelju še izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ni ustrezno pravno sredstvo za vračilo nepremičnine, ki je bila odsvojena na podlagi nične pogodbe. S tako postavljenim zahtevkom se zahteva izpolnitev neke obveznosti. Ta obveznost praviloma izvira iz pogodbe (zavezovalnega pravnega posla), zato bi bilo razširjanje instituta izstavitve zemljiškoknjižne listine preko meja pravnoposlovne obveznostne sfere konceptualno zgrešeno.
Večvrednost nepremičnine zaradi vlaganj je lahko pravni temelj za plačilo dosežene koristi le proti tistemu, ki je bil lastnik nepremičnine, ko je prišlo do neupravičene pridobitve oziroma prikrajšanja.
Upoštevati je potrebno tudi pravni položaj upnika. Šele ko je predmet izvršbe določen oz. dovolj določljiv in tretji v ugovoru verjetno izkaže pravico na predmetu, ki preprečuje izvršbo, lahko upnik preizkusi ugovor in se do njega opredeli. Lahko mu ne nasprotuje, torej z ugovorom soglaša, ali pa mu nasprotuje. Odvisno od izjave upnika bo sodišče prve stopnje v celoti ali delno razveljavilo sklep o izvršbi ter ustavilo izvršbo po prvem odstavku 65. člena ZIZ ali pa zavrnilo ugovor in bo tretji pridobil možnost vložiti tožbo zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe v skladu s tretjim odstavkom 65. člena ZIZ. Če predmet ni dovolj določen ali določljiv, upnik ne more preizkusiti ugovora tretjega in se ne more do njega opredeliti. V tem primeru samo ugovorna navedba, da so vse premičnine na naslovu last tretje, ni bila dovolj.
razdružitev skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja - pravica zahtevati delitev stvari - odlog delitve stvari - časovna neprimernost delitve
Po določbi tretjega odstavka 70. člena SPZ lahko sodišče odloži delitev za največ tri leta, če kdo od solastnikov izkaže močnejši interes, da se stvar še nekaj časa ne razdeli, kot je interes solastnika, ki predlaga delitev. Določba dopolnjuje določbo prvega odstavka 69. člena SPZ, po kateri ima solastnik vedno pravico zahtevati delitev stvari, razen ob neprimernem času. Pravni standard časovne neprimernosti tako že zakon omejuje z obdobjem treh let. Sodna praksa je dorekla, da gre za bodisi objektivne bodisi subjektivne okoliščine primera prehodne narave s časovno predvidljivim prenehanjem. V teh stališčih se odraža pomen in teža pravice vsakega solastnika stvari, da doseže delitev - in s tem prenehanje solastninske skupnosti - ne glede na to, ali se drugi solastniki s tem strinjajo ali ne. Pomen te pravice se odraža tudi v stališču sodne prakse, da utemeljenost ugovora o neprimernem času delitve ne privede do zastoja v postopku odločanja o delitvi solastne stvari, temveč le odloži učinkovanje sodne odločbe o načinu delitve. Solastnik, ki se sklicuje na neprimeren čas delitve, namreč nima pravice nasprotovati delitvi, ampak lahko doseže le njeno odložitev, če bi takojšnja delitev predstavljala zanj nesorazmerno težko breme v primerjavi s pravico solastnika doseči delitev stvari in razdružitev solastninske skupnosti.
Da ima določba materialnopravno vsebino - in ne procesne v smislu določitve novega razloga za zastoj v nepravdnem postopku, pa izhaja tudi iz njene gramatikalne in sistemske razlage. Umeščena je namreč med materialnopravna pravila o delitvi stvari. Za razliko od izraza "počaka" (z določenim procesnim dejanjem), ki je v ZPP uporabljen tedaj, ko naj sodišče ne izvede nadaljnjih procesnih dejanj, je v SPZ uporabljen izraz "odloži delitev".
stroški postopka - predpravdni odškodninski zahtevek - nagrada za posel - nagrada za postopek - nagrada za narok - vštetje nagrade
Za odškodninski zahtevek pred pravdo pripada tožniku nagrada po tar. št. 2200 Tarife.
Po tretjem odstavku opombe tretjega dela Tarife se v primeru, ko zaradi istega predmeta nastane nagrada za posel po navedeni tarifni številki, polovica te nagrade, največ pa 0,75, všteje v nagrado za postopek, vštetje pa se opravi glede na vrednost predmeta v sodnem postopku. Ker je tožnik v ponovljenem (drugem) sojenju zvišal tožbeni zahtevek, se nagrada za postopek v prvem sojenju všteje v nagrado za postopek v drugem sojenju, kot določa četrti odstavek opombe 3 tretjega dela tarife. Ker je bila vrednost spornega predmeta v tretjem (delno znova ponovljenem) sojenju le še 6.885,91 EUR (torej manj kot v prvem ponovljenem sojenju), glede na četrti odstavek opombe 3 tretjega dela tarife tožniku ni mogoče priznati nagrade za "tretji" postopek.
Nagrada za (en) narok pripada stranki v (vsakem) ponovljenem postopku, saj v tem primeru vštetje nagrad ni predpisano (14. člen in 19. člen ZOdvT ter določila tretjega dela tarife).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00005656
ZZK-1 člen 243, 243/3, 243/3-1. OZ člen 105, 105/1, 105/2, 185, 185/1, 239, 239/1, 434, 434/2, 435, 435/1. ZFPPIPP člen 249, 270, 271, 271/1. ZPP člen 154, 154/2.
pogodba o prodaji nepremičnin - prevzem izpolnitve - razveza pogodbe - izbrisna tožba - sprememba tožbe - odločitev o pravdnih stroških - poziv upnika k izpolnitvi obveznosti - kupnina - način plačila - začetek stečajnega postopka - odstopno upravičenje
Če sodišče ne bi dovolilo spremembe tožbe, bi izbrisno tožbo tožeče stranke moralo obravnavati v ločenem spisu, kar pa na zakonitost in pravilnost sodbe o izbrisni tožbi, s katero je bilo tožbenemu zahtevku ugodeno, ne bi imelo nobenega vpliva.
V primeru kot je obravnavani in v katerem se je tožena stranka tožeči stranki zavezala plačati kupnino na način, da bo hipotekarnim upnikom poravnala njihove terjatve do višine vrednosti nepremičnin, ima tožeča stranka kot upnica iz naslova kupnine pravico zahtevati od tožene stranke, da izpolni obveznost kupnine v skladu z dogovorom.
Sklicevanje na nespremenjen položaj ločitvenih upnikov, če jim tožena stranka sama plača zavarovane terjatve ali pa če njihovo plačilo dosežejo z izvršbo na nepremičnine, za odločitev o sporu ni bistvena. Ker tožena stranka ni niti trdila niti dokazala, da je na dogovorjeni način po pozivu tožeče stranke kupnino plačala, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka utemeljeno izkoristila svoje odstopno upravičenje ter da je s tem nastala podlaga za izbris lastninske pravice kupca in za ponovni vpis lastninske pravice na ime prodajalca.
Tožeča stranka z zahtevkom zaradi izstavitve zemljiško knjižnega dovolila ni uspela, uspela pa je z zahtevkom po izbrisni tožbi. Za oba zahtevka je bila označena vrednost spora 976.382,00 EUR. Zato bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati določbo drugega odstavka 154. člena ZPP in glede na polovičen uspeh obeh strank v pravdi odločiti, da vsaka pravdna stranka krije svoje pravdne stroške.
regulacijska začasna odredba - motenje posesti - verjetnost obstoja terjatve - utemeljenost zahtevka - sodna poravnava - izvršilni naslov - konkurenca pravnih naslovov - pravni naslov za posest
Pravnomočna sodna poravnava na podlagi določila 17. člena ZIZ predstavlja izvršilni naslov.
Izvršilni naslov zoper tretjega, ki ima svoj pravni naslov za izvrševanje posesti, ki ni v povezavi z izvršilnim naslovom iz izvršilnega postopka, ne more učinkovati.
Tožnica bi s svojim motenjskim zahtevkom uspela le, če bi izkazala veljaven pravni naslov za posest obravnavanih nepremičnin, ki bi bil močnejši kot je izvršilni naslov.
Vprašanje protipravnosti ravnanja tožene stranke kot povzročitelja škode ni predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP, temveč gre le za eno od predpostavk odškodninske obveznosti oziroma civilnega delikta.
Prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja je dopustna le do pravnomočno končanega postopka pred drugim pristojnim organom. Vložitev izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočne odločbe o predhodnem vprašanju ni razlog za prekinitev postopka. Pritožbeni razlogi o ustvarjanju sodne prakse, ki jih pritožnik zasleduje z vložitvijo ustavne pritožbe, tudi po presoji pritožbenega sodišča v primerjavi z načelom ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevaje ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ne odtehtajo čakanja na morebitno odločitev ustavnega sodišča.
ZST-1 člen 3, 15, 15/2, 15/4. ZST-1 tarifna številka 1112. ZPP člen 159, 159/1.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks kot stroškov postopka - uspeh stranke v postopku, ki je bila oproščena plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodne takse - sklenitev sodne poravnave - delni uspeh v pravdi - višina sodne takse
Pravdni stranki sta se v sodni poravnavi tudi dogovorili, da vsaka stranka nosi svoje stroške. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da to pomeni, da pravdni stranki nista dosegli drugačnega dogovora o pravdnih stroških in sta sledili določbi prvega odstavka 159. člena ZPP. S tem sta posredno druga drugi priznali enakovreden uspeh v pravdi. To dejstvo je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pri odločitvi o višini takse, ki jo je tožnica dolžna plačati na podlagi četrtega odstavka 15. člena ZST-1 in toženec na podlagi drugega odstavka tega člena. Toženčeva obveznost plačila polovice sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje (1/2 od 2.322 EUR ob vrednosti spornega predmeta 150.000 EUR) ima podlago v drugem odstavku ob hkratnem upoštevanju četrtega odstavka 15. člena ZST-1. Določba drugega odstavka tega člena namreč določa, da mora takse stranke, ki je bila oproščena in je v postopku uspela, plačati njen nasprotnik. Uspeh oproščene stranke je lahko delen ali popoln, kar ob jezikovni in namenski razlagi določbe pomeni, da mora ob celotnem uspehu oproščene stranke nasprotnik plačati celo sodno takso, v primeru delnega uspeha, pa jo mora plačati delno, torej v preostanku (v obsegu kot je tožnica uspela v sporu), ki je oproščena stranka v okviru četrtega odstavka 15. člena ni bila dolžna plačati.
OZ člen 6, 82, 82/2, 420, 631. ZFPPIPP člen 374, 374/1.
razlaga pogodbenih določb - načelo vestnosti in poštenja - večkratni odstop - prednost pri poplačilu terjatve - zakonita cesija - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti
Če gre z sporna določila in za takšna v konkretnem primeru gre, potem se skladno z določbo drugega odstavka 82. člena OZ pri razlagi spornih določil ni treba držati dobesednega pomena izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, da ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku.
Pritožbeno ni sporno, da je tožena stranka dejansko poplačevala izvajalce, ki jih je namesto tožeče stranke angažirala za odpravo napak, iz predložene garancije za odpravo napak v garancijski dobi in ne zadržnine, tako da je na podlagi tega nedvomno zaključiti, da je ne glede na pogodbeni zapis s trenutkom predaje bančne garancije nastopil pogoj, da se tožeči stranki izplača drugi del zadržnine (prvi del se ji je izplačal že z izdajo potrdila o prevzemu del skladno s prvim odstavkom 14.9. Splošnih pogojev) in da stranki nista dogovorili dvojno zavarovanje (zadržnina in garancija).
Takšno razlaga, kot je prej podana, pomeni ravnanje skladno z načelom vestnosti in poštenja (6. člen OZ), saj izvajalec, ki sam ni odpravil napak in je v ta namen izročil za poplačilo drugih izvajalcev ustrezno bančno garancijo, sme biti za opravljeno in prevzeto delo poplačan, kar pa pomeni tudi sprostitev zadržnine, ki predstavlja plačilo za že opravljeno delo.
Priznana ločitvena pravica na terjatvi, ki je predmet tožbe, je bila le pravna podlaga, da je stečajni dolžnik (tožeča stranka) ponudil upniku, da se nanj cedira terjatev, ki je ni bilo mogoče prodati v stečajnem postopku in bi upnik lahko to tudi odklonil. Tega ni storil in tako je skladno z 2. točko prvega odstavka 374. člena ZFPPIPP premoženje (terjatev), ki ga ni bilo mogoče unovčiti, bilo prenešeno na upnika. S tem, ko je prišlo do prenosa terjatve na upnika, v razmerju do dolžnika, postane status upnika v stečajnem postopku, kjer je bil ločitveni upnik, pravno nepomemben in v razmerju do dolžnika (tožene stranke) je upnik, ki zaradi načina pridobitve terjatve nima privilegiranega položaja in nima takojšnje prednostne pravice do poplačila.
Zmotno je tudi naziranje sodišča, da pri neposrednem zahtevku podizvajalca do naročnika po 631. členu OZ ne gre za zakonito cesijo, saj nasprotno izhaja tako iz pravne teorije kot sodne prakse, ki pove,da gre najmanj za pravni institut, ki je najbližji zakoniti cesiji.
Tako podizvajalca, ki sta terjatev pridobila na podlagi zakonite cesije kot upnik I. d.o.o, ki je terjatev pridobil po sodni odločbi so glede na način pridobitve v enakem položaju, saj gre za tako imenovani originaren način pridobitve, kot je poznan v stvarnem pravu.
Če so v enakem položaju, potem bi njihovo upravičenje do poplačila iste terjatve, ker drugačne ureditve ni, bilo presojati po določbi 420. člena OZ o večkratnem odstopu.
Ker je upnik I. d.o.o. najprej dosegel sodno priznanje svoje terjatve, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je tožena stranka dolžna plačati cedirano terjatev upniku I. d.o.o. v višini in na način kot je vtoževana.
URS člen 27, 34, 35, 39. OZ člen 131, 131/1, 177, 177/1, 178, 179, 179/1. ZMed člen 6. ZPP člen 12, 66, 98, 98/1, 98/4, 105, 105/2, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-11.
svoboda izražanja - pravica do zasebnosti - čast in dobro ime - razžalitev - nepremoženjska škoda - domneva nedolžnosti - pravica do osebnega dostojanstva - novinarsko poročanje - davčni dolžnik - medijska osebnost - relativno javna oseba - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - pravica do zasebnega in družinskega življenja - kazenski postopek v teku - podatki pridobljeni iz javno objavljenih virov - konflikt med zasebnimi in javnimi interesi - javni interes - medijsko pravo - kodeks novinarske etike - davčni dolg - fizična in pravna oseba - poslovodja direktor družbe - lastniki zasebnih družb in zavodov - podatki AJPES - pooblastilo za zastopanje
Novinarski prispevki toženke so temeljili na javno objavljenih in prosto dostopnih podatkih. Tožnik je imel status relativne javne osebnosti v povezavi z največjim davčnim dolgom njegove gospodarske družbe ter kazenskim postopkom, ki se je s tem v zvezi odvijal.
Pomembno poslanstvo novinarskega poročanja je v njegovi informativni funkciji. Prav mediji v najširšem pomenu so tisti, ki pogosto prvi zaznajo določen družbeni problem. Novinarsko delo tako predstavlja pomemben dejavnik pri raziskovanju in obravnavi pozitivne in negativne družbene realnosti.
izločitev dokazov - priznanje krivde - sporazum o priznanju krivde
Čeprav je sodišče sprejelo odločitev o preklicu poprejšnjega priznanja krivde, pa ekskluzijska sankcija iz petega odstavka 450a. člena ZKP ne velja za izločanje listin iz kazenskega spisa, ki dokazujejo predhodno in kasneje preklicano priznanje krivde.
rezervacija sredstev - dopustnost pritožbe - pritožbeni razlogi - ločitvena pravica - končni načrt posebne razdelitvene mase - ugovor zoper načrt razdelitve - neobrazloženost odločitve - pritožba zoper sklep o razdelitvi - razdelitev posebne razdelitvene mase
Pritožba je kljub odsotnosti predhodnega ugovora dopustna, omejen je le krog dopustnih pritožbenih razlogov. V taki pritožbi je krog pritožbenih razlogov omejen na najhujše kršitve procesnega in materialnega prava, četudi teh pritožnik ni uveljavljal v ugovoru zoper načrt prve razdelitve.
Če terjatev in ločitvena pravica upnika nista sporni, so izpolnjeni vsi pogoji za plačilo terjatve iz posebne razdelitvene mase po določbi prvega odstavka 371. člena ZFPPIPP.