ZFPPIPP člen 61, 69, 69/2, 69/2-2, 69/2-4, 70, 70/2.
sklep o preizkusu terjatev - osnovni seznam preizkušenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - sklicevanje na končni seznam preizkušenih terjatev - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
Po določbi 69. člena ZFPPIPP (ki ureja sklep o preizkusu terjatev) sodišče s sklepom o preizkusu terjatev med drugim odloči tudi o tem, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane (2. točka drugega odstavka), in v stečajnem postopku tudi o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve (4. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP).
Po presoji sodišča prve stopnje, glede na to, da obsojenec doslej ni prav ničesar plačal, njegova obljuba, da bo obveznost poravnal v obrokih, kaže zgolj na njegovo pridobivanje časa in dejansko izmikanje poravnavi obveznosti. Do nje je obsojenec doslej pokazal popolnoma brezbrižen odnos, s tem pa tudi nekritičen odnos do storjenega kaznivega dejanja, do njegovih posledic in sanacije le teh.
dopolnilni sklep - stroški postopka zavarovanja - umik predloga za začasno odredbo - ustavitev postopka - načelo pravne varnosti
V 5. točki obrazložitve sklepa z dne 9. 11. 2016 je sodišče prve stopnje izrecno navedlo, da bo o stroških postopka odločilo po pravnomočnosti tega sklepa, kar je s sklepom Zg 46/2016 z dne 23. 12. 2016 (prvič) tudi storilo. Po razveljavitvi navedenega sklepa in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, pa se je poslužilo določbe prvega odstavka 325. člena ZPP in predlog upnika za povrnitev pravdnih stroškov kot prepozen zavrglo. Takšno postopanje sodišča prve stopnje je v nasprotju z načelom pravne varnosti. Upnik se je namreč na navedbo sodišča v 5. točki obrazložitve sklepa o ustavitvi postopka zavarovanja utemeljeno zanesel in pričakoval, da bo sodišče prve stopnje o stroških postopka odločilo, kot je to napovedalo. Sodišče prve stopnje se zato na potek roka iz prvega odstavka 325. člena ZPP ne more sklicevati.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - zadostna trditvena podlaga - ustni dogovori - dodatne storitve - prosto urejanje obligacijskih razmerij - dolžnost izpolnitve obveznosti - dejanska oprava storitev
Ob dokazanem ustnem dogovoru je postal neodločilen ugovor tožene stranke o tem, da tožeča stranka ni izkazala domnevno opravljenih vknjižb. Ugovor bi bil odločilen, če tožeča stranka ne bi dokazala obstoja in vsebine ustnega dogovora. S sklenjenim ustnim dogovorom je tožena stranka priznala, da je tožeča stranka opravila dogovorjene storitve in se zavezala, da bo opravljene storitve plačala. Nadaljnjo dokazovanje o tem, katere storitve so bile opravljene, je zato odpadlo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00005662
OZ člen 125, 619. ZPP člen 215, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-15.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - naknaden ustni dogovor o ceni - trditveno in dokazno breme - protispisnost - napake izvršenega dela - nepotreben dokaz
Ker iz zapisnika izhaja isto, kot je navedlo sodišče prve stopnje o izpovedbi priče v izpodbijani sodbi, pritožbeni očitek o protispisnosti ni podan.
Ob obstoju dveh nasprotnih dokazov, ki eden govori za obstoj ustnega dogovora (zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke), drugi pa proti (zaslišanje zakonitega zastopnika tožeče stranke) je breme dokazovanja na stranki, ki zatrjuje obstoj takšnega dogovora, konkretno tožene stranke. Ob pomanjkanju drugih dokazov, ki bi govorili v prid njenim trditvam, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da takšen dogovor kot ga trdi tožena stranka, ni dokazan.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni uspela dokazati, da je imelo izvršeno delo napake oziroma ni uspela dokazati predpostavk za uveljavljanje pravic za odpravo napak, je tako postalo irelevantno dokazovanje o vrsti in višini nastale škode iz naslova domnevno storjenih napak in bi lahko sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog že iz tega razloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00005728
ZST-1 člen 5, 5/1.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti - vložitev tožbe - popolnost tožbe - pravica do sodnega varstva - sodne takse - obvezna dajatev - pogoji za oprostitev plačila sodne takse
Skladno s prvim odstavkom 5. člena ZST-1 nastane taksna obveznost ob vložitvi tožbe ne glede na to, ali je ta vsebinsko popolna oziroma primerna za obravnavo. Slednje je stvar pravdnega in ne taksnega postopka.
Ustava RS ne zagotavlja brezplačnega sodnega varstva pravic. Sodne takse predstavljajo obvezno dajatev, katere namen je v tem, da stranke krijejo del stroškov, ki nastanejo zaradi dela sodišča in so torej predpisane predvsem zaradi fiskalnih razlogov in za zagotavljanje ekonomičnosti postopka ter procesne discipline. Prek določb drugega poglavja ZST-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks pa je pravica do sodnega varstva zagotovljena tistim, ki zakonske kriterije za oprostitev plačila taks izpolnjujejo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00005566
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 453, 458, 458/1. OZ člen 619.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - izpodbijanje dokazne ocene - nedovoljen pritožbeni razlog - očitek protispisnosti - pritožbena novota
Iz konteksta pritožbe izhaja, da tožena stranka nasprotuje oceni dokazov in se zavzema za drugačno interpretacijo podatkov kot izhaja iz dokazov. Izpodbijanje dokazne ocene pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog.
ZD člen 128, 128/1, 128/3, 128/4, 128/5, 142b.. ZFPPIPP člen 415, 417, 417/3, 418, 418/3, 418/3-1.
stečaj zapuščine - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - izločitev iz zapuščine - zakonita zastavna pravica - odpoved dedovanju
Omejitev iz 128. člena ZD velja samo za omejitev dedovanja in se ne uporablja za omejitev stečajne mase v stečaju zapuščine brez dedičev, ko do dedovanja sploh ne pride. Izločitev iz zapuščine po določbi prvega odstavka 128. člena ZD ni dedovanje, vendar do izločitve in pridobitve lastninske pravice Republike Slovenije oziroma občine po tej določbi ne pride, če ni dedičev, pač pa je začet stečaj zapuščine brez dedičev. V stečajno maso v postopku stečaja zapuščine brez dedičev po določbi 1. točke tretjega odstavka 418. člena ZFPPIPP spadajo vse stvari, katerih lastnik je bil zapustnik ob smrti, in druge premoženjske pravice, katerih imetnik je bil zapustnik ob svoji smrti. Zakon ne določa nobene omejitve stečajne mase glede zapustnikovega premoženja, ki bi istočasno po določbi prvega odstavka 128. člena ZD prešlo na Republiko Slovenijo oziroma občino.
ZPP člen 108, 108/1, 110, 110/3, 270, 270/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2.
poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pritožba zoper sklep procesnega vodstva - napačen pravni pouk - nedovoljena pritožba - predlog za podaljšanje roka
Sklep, s katerim sodišče stranki nalaga, da dopolni pomanjkljiv predlog za oprostitev plačila sodne takse, je sklep procesnega vodstva, zoper katerega v skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP ni pritožbe.
V zvezi z navedbo, da je 8-dnevni rok prekratek, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se takšna navedba lahko smiselno obravnava kot prošnja za podaljšanje roka. O takšnem predlogu je pristojno odločati sodišče prve stopnje.
Zaradi neplačila mesečnih premij s strani toženke je jamstvo tožnice (to je obveznost poravnave doplačil zdravstvenih storitev neposredno izvajalcem zdravstvenih storitev) po zavarovalni pogodbi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 3. 4. 20073, sicer prenehalo, ne pa tudi njeno (zavarovalno) kritje oziroma obveznosti napram toženki iz omenjene pogodbe. Zato okoliščina prenehanja jamstva (materialno-pravno) ni ključna, saj je tožničina pogodbena obveznost obstajala še naprej. Ta se je upoštevaje določbo tretjega odstavka 9. člena splošnih pogojev (zgolj) spremenila tako, da je bila dolžna tožnica (ob pogoju poravnanih zapadlih obveznosti iz naslova neplačane premije) doplačila povrniti neposredno samemu zavarovancu. Da bi morebitna doplačila lahko povrnila, pa bi jih morala zavarovanka (to je toženka) pri njej uveljavljati.
napoved pritožbe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse za pritožbo - zavrženje pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje - pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe
Tožena stranka je napoved pritožbe vložila pravočasno. Sodišče izpodbijanega sklepa ni izdalo zaradi nepravočasnosti, ampak iz razloga, ker ni plačala sodne takse. Sodišče prve stopnje je ravnalo skladno s 105.a členom ZPP in (brez vsebinske presoje) zavrglo njeno pritožbo. Vsebinskega preizkusa sodbe sodišča prve stopnje tožena stranka s predmetno pritožbo ne more doseči.
obveznost plačila sodne takse - predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - trditveno in dokazno breme pri predlogu za taksno oprostitev - nedopustna pritožbena novota
Pritožbene trditve, da gre za neizterljive terjatve, ki se nanašajo na dolžnike, ki so v stečajnem postopku oziroma ki so bili v stečajnem postopku, pa ni bilo v njihovih postopkih zadostne stečajne mase, so nedopustne pritožbene novote.
V skladu z drugim in tretjim odstavkom 323. člena v zvezi s 332. členom ZPP sodnik podpiše le izvirnik sklepa, ki se izda v fizični obliki, strankam pa se vroči overjeni prepis sklepa. Na slednjem morajo biti odtisnjen sodni pečat in štampiljka z zaznamkom o točnosti prepisa in lastnoročni podpis pristojne sodne osebe (prvi odstavek 111. člena Sodnega reda).
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - vloga poslana z navadno poštno pošiljko - vloga, poslana priporočeno po pošti - spor majhne vrednosti - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Ker pritožba ni bila poslana po pošti priporočeno, uporaba drugega odstavka 112. člena ZPP ne pride v poštev.
spori majhne vrednosti - poziv na dopolnitev tožbe - nepopolna dopolnitev vloge - identifikacija tožbenega zahtevka - zavrženje tožbe
Tožnik v sporu majhne vrednosti ni sledil pozivu sodišča, saj tožbe ni dopolnil tako, da bi bila primerna za obravnavo, kar pa ima za posledico njeno zavrženje (peti odstavek 108. člena ZPP). Tožnik v dopolnitvi tožbi ni navedel pravotvornih dejstev, da bi bila omogočena identifikacija zahtevka, saj pavšalne oz. ohlapne navedbe temu standardu ne zadostijo.
V okviru dogovora o plačilu komunalnega prispevka po naravi stvari tožena stranka ni nastopala v vlogi enakopravnega gospodarskega partnerja, temveč v oblastni oz. nadrejeni vlogi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da gre pri vprašanjih v zvezi z odmero in plačilom komunalnega prispevka za upravno pravno vprašanje (šesti odstavek 79. člena ZPNačrt), pri čemer pa sta se pravdni stranki v okviru omenjene pogodbe o plačilu komunalnega prispevka dogovorili, da bo tožnik že vnaprej (pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja) plačal del predvidenega komunalnega prispevka, ki bi mu bil sicer v upravnem postopku odmerjen s strani pristojnega organa občinske uprave, in sicer v višini, ki je bila strankam prav tako znana. To pa pomeni, da v konkretni zadevi nikakor ni šlo za izvajanje dejavnosti na trgu, torej za ponujanje proizvodov in storitev, katerih cena se oblikuje po tržnih zakonitostih (četrti odstavek 13. člena OZ). Zaradi tega po oceni pritožbenega sodišča v tem delu sploh ne gre za gospodarsko pogodbo oz. za terjatev (vrnitveni zahtevek) iz gospodarske pogodbe. Uporaba določbe iz 349. člena OZ zaradi tega sploh ne pride v poštev, marveč je treba v obravnavani zadevi uporabiti splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ.
OZ člen 104, 104/1, 104/4, 105, 106, 627, 628, 628/2, 637, 638, 639.
razveza pogodbe - rok kot bistvena sestavina pogodbe - odstop od pogodbe - trditveno in dokazno breme - sklicevanje na priloge - nepotreben dokazni predlog - ničnost pogodbe - konkretiziranost pritožbene navedbe
Da bi lahko tožeča stranka uspela s svojim primarnim zahtevkom o razvezi Pogodbe (po samem zakonu) zaradi nepravočasne izpolnitve, bi morala dokazati, da je bil rok za izpolnitev v Pogodbi določen kot bistvena sestavina pogodbe, ali da je po naravi posla ta rok bil bistvena sestavina Pogodbe (prvi in četrti odstavek 104. člena OZ).
ZGD-1 člen 50, 51, 52, 52/1, 512, 512/1, 512/2, 513. ZNP člen 7, 37. ZPP člen 337, 337/1. - člen 3. - tarifna številka 26.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda - pritožbena novota - nedopustna pritožbena novota - nagrada in stroški odvetnika
Sama okoliščina, da je bil predlagatelj do leta 2009 poslovodja nasprotnega udeleženca, še zdaleč ni dovolj tehtna ovira za uveljavljanje njegove pravice do vpogleda v poslovne listine nasprotnega udeleženca iz leta 2007 in 2008. Ni namreč mogoče razumno pričakovati, da bi moral predlagatelj vsebino poslovne dokumentacije za tako daleč nazaj poznati (se je spomniti), upoštevaje ob tem, da je za oceno finančnega, poslovnega in premoženjskega stanja družbe potrebna tudi primerjalno pravna analiza stanja posameznih poslovnih let.