CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00005907
ZIZ člen 239, 270. OZ člen 433. ZFPPIPP člen 221u.
začasna odredba - postopek zavarovanja z začasno odredbo - kontradiktornost postopka - odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - dokazni standard verjetnosti - dokazno in trditveno breme - pristop k dolgu pri prevzemu kakšne premoženjske celote - revolving kredit - obrazloženost sodne odločbe
Postopek za izdajo začasne odredbe praviloma postane kontradiktoren šele v fazi odločanja o ugovoru. V konkretnem primeru je postopek postal kontradiktoren že prej, to pa je, ko je tožena stranka na predlog za zavarovanje z začasno odredbo odgovorila.
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Zatrjevane kršitve sodijo v sklop relativnih bistvenih kršitev, ki pa jih pritožbeno sodišče ne more presojati, saj gre v obravnavani zadevi za spor majhne vrednosti.
Da bi sodišče pri odločanju o povrnitvi stroškov lahko uporabilo navedeno izjemo od pravila, ki k povrnitvi stroškov zavezuje tožečo stranko, mora biti seznanjeno z dejstvi, iz katerih izhaja, da je tožeča stranka tožbo res umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, in z dokazi, ki navedena dejstva potrjujejo. Tožeča stranka mora zato v vlogi, s katero tožbo umakne, navesti, kdaj je tožena stranka zahtevek izpolnila in za svoje trditve predložiti dokaze.
V skladu z drugim in tretjim odstavkom 323. člena v zvezi s 332. členom ZPP sodnik podpiše le izvirnik sklepa, ki se izda v fizični obliki, strankam pa se vroči overjeni prepis sklepa. Na slednjem morajo biti odtisnjen sodni pečat in štampiljka z zaznamkom o točnosti prepisa in lastnoročni podpis pristojne sodne osebe (prvi odstavek 111. člena Sodnega reda).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00005662
OZ člen 125, 619. ZPP člen 215, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-15.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - naknaden ustni dogovor o ceni - trditveno in dokazno breme - protispisnost - napake izvršenega dela - nepotreben dokaz
Ker iz zapisnika izhaja isto, kot je navedlo sodišče prve stopnje o izpovedbi priče v izpodbijani sodbi, pritožbeni očitek o protispisnosti ni podan.
Ob obstoju dveh nasprotnih dokazov, ki eden govori za obstoj ustnega dogovora (zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke), drugi pa proti (zaslišanje zakonitega zastopnika tožeče stranke) je breme dokazovanja na stranki, ki zatrjuje obstoj takšnega dogovora, konkretno tožene stranke. Ob pomanjkanju drugih dokazov, ki bi govorili v prid njenim trditvam, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da takšen dogovor kot ga trdi tožena stranka, ni dokazan.
Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni uspela dokazati, da je imelo izvršeno delo napake oziroma ni uspela dokazati predpostavk za uveljavljanje pravic za odpravo napak, je tako postalo irelevantno dokazovanje o vrsti in višini nastale škode iz naslova domnevno storjenih napak in bi lahko sodišče prve stopnje zavrnilo dokazni predlog že iz tega razloga.
Zaradi neplačila mesečnih premij s strani toženke je jamstvo tožnice (to je obveznost poravnave doplačil zdravstvenih storitev neposredno izvajalcem zdravstvenih storitev) po zavarovalni pogodbi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 3. 4. 20073, sicer prenehalo, ne pa tudi njeno (zavarovalno) kritje oziroma obveznosti napram toženki iz omenjene pogodbe. Zato okoliščina prenehanja jamstva (materialno-pravno) ni ključna, saj je tožničina pogodbena obveznost obstajala še naprej. Ta se je upoštevaje določbo tretjega odstavka 9. člena splošnih pogojev (zgolj) spremenila tako, da je bila dolžna tožnica (ob pogoju poravnanih zapadlih obveznosti iz naslova neplačane premije) doplačila povrniti neposredno samemu zavarovancu. Da bi morebitna doplačila lahko povrnila, pa bi jih morala zavarovanka (to je toženka) pri njej uveljavljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00005728
ZST-1 člen 5, 5/1.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - nastanek taksne obveznosti - vložitev tožbe - popolnost tožbe - pravica do sodnega varstva - sodne takse - obvezna dajatev - pogoji za oprostitev plačila sodne takse
Skladno s prvim odstavkom 5. člena ZST-1 nastane taksna obveznost ob vložitvi tožbe ne glede na to, ali je ta vsebinsko popolna oziroma primerna za obravnavo. Slednje je stvar pravdnega in ne taksnega postopka.
Ustava RS ne zagotavlja brezplačnega sodnega varstva pravic. Sodne takse predstavljajo obvezno dajatev, katere namen je v tem, da stranke krijejo del stroškov, ki nastanejo zaradi dela sodišča in so torej predpisane predvsem zaradi fiskalnih razlogov in za zagotavljanje ekonomičnosti postopka ter procesne discipline. Prek določb drugega poglavja ZST-1 o oprostitvi, odlogu in obročnem plačilu taks pa je pravica do sodnega varstva zagotovljena tistim, ki zakonske kriterije za oprostitev plačila taks izpolnjujejo.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - vloga poslana z navadno poštno pošiljko - vloga, poslana priporočeno po pošti - spor majhne vrednosti - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Ker pritožba ni bila poslana po pošti priporočeno, uporaba drugega odstavka 112. člena ZPP ne pride v poštev.
ZPP člen 108, 108/1, 110, 110/3, 270, 270/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2.
poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - pritožba zoper sklep procesnega vodstva - napačen pravni pouk - nedovoljena pritožba - predlog za podaljšanje roka
Sklep, s katerim sodišče stranki nalaga, da dopolni pomanjkljiv predlog za oprostitev plačila sodne takse, je sklep procesnega vodstva, zoper katerega v skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP ni pritožbe.
V zvezi z navedbo, da je 8-dnevni rok prekratek, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se takšna navedba lahko smiselno obravnava kot prošnja za podaljšanje roka. O takšnem predlogu je pristojno odločati sodišče prve stopnje.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - zadostna trditvena podlaga - ustni dogovori - dodatne storitve - prosto urejanje obligacijskih razmerij - dolžnost izpolnitve obveznosti - dejanska oprava storitev
Ob dokazanem ustnem dogovoru je postal neodločilen ugovor tožene stranke o tem, da tožeča stranka ni izkazala domnevno opravljenih vknjižb. Ugovor bi bil odločilen, če tožeča stranka ne bi dokazala obstoja in vsebine ustnega dogovora. S sklenjenim ustnim dogovorom je tožena stranka priznala, da je tožeča stranka opravila dogovorjene storitve in se zavezala, da bo opravljene storitve plačala. Nadaljnjo dokazovanje o tem, katere storitve so bile opravljene, je zato odpadlo.
napoved pritožbe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse za pritožbo - zavrženje pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje - pritožba zoper sklep o zavrženju pritožbe
Tožena stranka je napoved pritožbe vložila pravočasno. Sodišče izpodbijanega sklepa ni izdalo zaradi nepravočasnosti, ampak iz razloga, ker ni plačala sodne takse. Sodišče prve stopnje je ravnalo skladno s 105.a členom ZPP in (brez vsebinske presoje) zavrglo njeno pritožbo. Vsebinskega preizkusa sodbe sodišča prve stopnje tožena stranka s predmetno pritožbo ne more doseči.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00005566
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 453, 458, 458/1. OZ člen 619.
spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - izpodbijanje dokazne ocene - nedovoljen pritožbeni razlog - očitek protispisnosti - pritožbena novota
Iz konteksta pritožbe izhaja, da tožena stranka nasprotuje oceni dokazov in se zavzema za drugačno interpretacijo podatkov kot izhaja iz dokazov. Izpodbijanje dokazne ocene pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog.
obveznost plačila sodne takse - predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - trditveno in dokazno breme pri predlogu za taksno oprostitev - nedopustna pritožbena novota
Pritožbene trditve, da gre za neizterljive terjatve, ki se nanašajo na dolžnike, ki so v stečajnem postopku oziroma ki so bili v stečajnem postopku, pa ni bilo v njihovih postopkih zadostne stečajne mase, so nedopustne pritožbene novote.
ZD člen 128, 128/1, 128/3, 128/4, 128/5, 142b.. ZFPPIPP člen 415, 417, 417/3, 418, 418/3, 418/3-1.
stečaj zapuščine - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - izločitev iz zapuščine - zakonita zastavna pravica - odpoved dedovanju
Omejitev iz 128. člena ZD velja samo za omejitev dedovanja in se ne uporablja za omejitev stečajne mase v stečaju zapuščine brez dedičev, ko do dedovanja sploh ne pride. Izločitev iz zapuščine po določbi prvega odstavka 128. člena ZD ni dedovanje, vendar do izločitve in pridobitve lastninske pravice Republike Slovenije oziroma občine po tej določbi ne pride, če ni dedičev, pač pa je začet stečaj zapuščine brez dedičev. V stečajno maso v postopku stečaja zapuščine brez dedičev po določbi 1. točke tretjega odstavka 418. člena ZFPPIPP spadajo vse stvari, katerih lastnik je bil zapustnik ob smrti, in druge premoženjske pravice, katerih imetnik je bil zapustnik ob svoji smrti. Zakon ne določa nobene omejitve stečajne mase glede zapustnikovega premoženja, ki bi istočasno po določbi prvega odstavka 128. člena ZD prešlo na Republiko Slovenijo oziroma občino.
OZ člen 104, 104/1, 104/4, 105, 106, 627, 628, 628/2, 637, 638, 639.
razveza pogodbe - rok kot bistvena sestavina pogodbe - odstop od pogodbe - trditveno in dokazno breme - sklicevanje na priloge - nepotreben dokazni predlog - ničnost pogodbe - konkretiziranost pritožbene navedbe
Da bi lahko tožeča stranka uspela s svojim primarnim zahtevkom o razvezi Pogodbe (po samem zakonu) zaradi nepravočasne izpolnitve, bi morala dokazati, da je bil rok za izpolnitev v Pogodbi določen kot bistvena sestavina pogodbe, ali da je po naravi posla ta rok bil bistvena sestavina Pogodbe (prvi in četrti odstavek 104. člena OZ).
V okviru dogovora o plačilu komunalnega prispevka po naravi stvari tožena stranka ni nastopala v vlogi enakopravnega gospodarskega partnerja, temveč v oblastni oz. nadrejeni vlogi. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da gre pri vprašanjih v zvezi z odmero in plačilom komunalnega prispevka za upravno pravno vprašanje (šesti odstavek 79. člena ZPNačrt), pri čemer pa sta se pravdni stranki v okviru omenjene pogodbe o plačilu komunalnega prispevka dogovorili, da bo tožnik že vnaprej (pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja) plačal del predvidenega komunalnega prispevka, ki bi mu bil sicer v upravnem postopku odmerjen s strani pristojnega organa občinske uprave, in sicer v višini, ki je bila strankam prav tako znana. To pa pomeni, da v konkretni zadevi nikakor ni šlo za izvajanje dejavnosti na trgu, torej za ponujanje proizvodov in storitev, katerih cena se oblikuje po tržnih zakonitostih (četrti odstavek 13. člena OZ). Zaradi tega po oceni pritožbenega sodišča v tem delu sploh ne gre za gospodarsko pogodbo oz. za terjatev (vrnitveni zahtevek) iz gospodarske pogodbe. Uporaba določbe iz 349. člena OZ zaradi tega sploh ne pride v poštev, marveč je treba v obravnavani zadevi uporabiti splošni petletni zastaralni rok iz 346. člena OZ.
taksna obveznost - nastanek taksne obveznosti za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - obročno plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pravno sredstvo zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - rok za plačilo sodne takse - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Po prvi točki prvega odstavka 5. člena ZST-1 nastane taksna obveznost za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek ob vložitvi pravnega sredstva - pritožbe, šele po nastanku taksne obveznosti pa ima taksni zavezanec možnost izposlovati oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse z vložitvijo ustreznega predloga (prvi odstavek 12. člena ZST-1). Izdaja plačilnega naloga za plačilo sodne takse ni vezana na predhodno odločitev o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Plačilni nalog je odločitev o taksni obveznosti, predlog za taksno oprostitev pa je pravno sredstvo, s katerim želi stranka doseči odpravo obveznosti. Vložitev pravnega sredstva na veljavnost odločbe torej ne vpliva, zadrži pa njeno izvršitev. Pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev pa sprosti pravne učinke izpodbijanega plačilnega naloga, tudi tek izpolnitvenega roka iz plačilnega naloga. Če sodišče namreč predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo ne ugodi, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi sklepa o zavrženju ali zavrnitvi predloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00005700
ZNP člen 34. ZPP člen 11, 11/3, 12, 91. ZST-1 člen 12, 12/1, 12/2, 13. ZST-1 tarifna številka 9641.
taksna obveznost - laična stranka - laična vloga - zloraba pravic - oprostitev plačila sodne takse - odločanje o taksni oprostitvi - posebna pritožba, ki ni posebej taksirana in ni takse prosta
Pravnomočne odločitve v nepravdnem postopku zaradi delitve solastnine ni mogoče izpodbijati z ugovorom po izteku roka. Tak ugovor je pravno sredstvo v izvršilnem postopku, ta postopek pa ni izvršilni. Pravnomočne odločitve v nepravdnem postopku tudi ni mogoče izpodbijati z revizijo (34. člen ZNP); tudi sicer pa so izredna pravna sredstva lahko vložena le po pooblaščencu, ki je odvetnik (91. člen ZPP), stranka sama jih lahko vloži le, če izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit.
Ponavljajoče vlaganje nedopustnih pravnih sredstev sodišče lahko kaznuje z denarno kaznijo, če oceni, da gre za zlorabo pravic (tretji odstavek 11. člena ZPP).
Tisti, ki prejema socialno pomoč, ni na podlagi zakona oproščen plačila sodne takse. O oprostitvi odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena ZST-1). Vsebino predloga ureja drugi odstavek 12. člena ZST-1. Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks učinkuje le v postopku, v katerem je izdan, in od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo.