predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja - pravica do denarne socialne pomoči
V skladu z 12.a členom ZST-1 se materialni položaj stranke in njenih družinskih članov ugotavlja na enak način, kot se ugotavlja materialni položaj oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči, določen v zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Pri tem je potrebno upoštevati, da so nekateri dohodki in premoženje v postopku ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov izvzeti (tretji in četrti odstavek 12.a člena ZST-1).
Nagib je pri darilni pogodbi lahko tako zelo pomemben, da brez njega do darila ne bi prišlo, kar pomeni, da postane nagib, ki je navzven razviden tudi obdarjencu, del podlage darilne pogodbe. Če podlaga zaradi pozneje nastalih okoliščin odpade (39. člen OZ), posel s tem preneha veljati.
Na podlagi ugotovljenih dejstev je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je z odpadom podlage darilna pogodba prenehala veljati. Ker je s tem prenehala tudi toženkina pravica do posesti, je utemeljeno ugodilo vrnitvenemu tožbenemu zahtevku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007203
OZ člen 190, 190/1, 190/3, 328, 328/1, 400, 405, 405/1. SPZ člen 48, 48/1. ZZZDR člen 59, 59/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
neupravičena pridobitev - vlaganja v tujo nepremičnino - povračilo vlaganj v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - vrednost vlaganj - konfuzija (združitev) - skupno premoženje razvezanih zakoncev - delež na skupnem premoženju - obligacijska terjatev kot skupno premoženje - pobotni ugovor - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - pomanjkljiva dokazna ocena
Gotovo se je tožnik v določeni meri okoristil, ker je v času zakonske zveze s toženko brez plačila uporabljal stanovanje njenih staršev. Slednja sta bila zato v enaki meri prikrajšana, vendar bi uporabnino od tožnika lahko zahtevala šele, če bi dokazala, da je do opisanega prehoda premoženja prišlo brez pravne podlage ali da je takšna podlaga pozneje odpadla (prvi in tretji odstavek 190. člena OZ). V trditvenem gradivu tožencev ni najti trditve, da sta se toženkina starša s tožnikom pogodila o njegovi pravici do brezplačne uporabe njunega stanovanja, zato ker je tožnik sklenil zakonsko zvezo s toženko, niti trditve, da je bil ta nagib del pravne podlage pogodbe in da se je z razvezo zakonske zveze izjalovil, s čimer je odpadla tudi pravna podlaga pogodbe. Zgolj dejstvo, da se je tožnik vselil v stanovanje na osnovi sklenitve zakonske zveze s toženko in da po razvezi te "podlage" ni bilo več, torej ne zadošča, če ni bilo dogovora o uporabi stanovanja. Če pa sta toženkina starša molče dopuščala, da je tožnik brez pravne podlage uporabljal njuno stanovanje, ne da bi tožnika terjala za plačilo ali zahtevala njegovo izselitev, sta očitno privolila v svoje prikrajšanje in se s tem odrekla povračilnemu zahtevku.
ZFPPIPP člen 429, 432, 432-3, 439, 439/1, 439/1-1, 439/2, 442, 443, 444, 444a. ZSReg člen 39, 39-1.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije - udeleženci postopka - pritožba zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga - nedovoljena pritožba - udeleženec postopka izbrisa po uradni dolžnosti - ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa
Sklep o obstoju izbrisnega razloga temelji na ugotovitvi, da nihče ni vložil ugovora proti sklepu o začetku postopka izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije. Pritožnik pa v pritožbi zoper sklep ne zatrjuje, da je tak ugovor vložil, kar pomeni, da tudi nima statusa udeleženca postopka izbrisa po 3. točki 432. člena ZFPPIPP. Zato nima pravice vložiti pritožbo zoper sklep o obstoju izbrisnega razloga. Če pa te pravice nima, pomeni, da njegova pritožba ni dovoljena, zato jo je bilo treba zavreči.
prijava terjatve v stečajnem postopku - prepozna prijava terjatve - zavrženje prijave terjatve - objava oklica o začetku stečajnega postopka - rok za prijavo terjatve - opozorilo na pravne posledice - prenehanje terjatve
Upnik je bil glede na navedeno dne 1. 4. 2017 seznanjen s tem, da mora terjatev prijaviti v stečajnem postopku nad dolžnikom v roku treh mesecev po objavi oklica, ter opozorjen na pravne posledice nepravočasne prijave. Zato se ne more sklicevati na ravnanje izvršilnega sodišča, ki naj bi ga šele 28. 9. 2017 obvestilo, da se izvršba ustavi zaradi začetka stečajnega postopka nad dolžnikom. Posledice prepozne prijave tako upnik nosi sam.
zavrnitev pritožbe - zavrženje pritožbe - vpis na posameznem delu stavbe - vpis stavbe v kataster stavb
Ker stavba še ni vpisana v kataster stavb, jo je - pred vzpostavitvijo etažne lastnine in določitvijo pripadajočega zemljišča - treba vpisati v kataster stavb. Podlaga za vpis je izpodbijani sklep, katerega sestavni del je elaborat. Gre za pripravljalno opravilo, ki ga je sodišče dolžno izvesti na podlagi 3. točke prvega odstavka 23. člena ZVEtL.
Ker s pritožbenimi razlogi, ki se ne nanašajo na predmet obravnavanja, pritožnica ni uspešna, je pritožba zavrnjena. Gre za neutemeljeno in ne nedovoljeno pritožbo.
protipravno pridobljena premoženjska korist - finančna stiska - delo v splošno korist
V pritožbi predlagana pretvorba zneska, ki ustreza protipravno pridobljeni premoženjski koristi in sta ga obsojenca dolžna plačati po pravnomočni sodbi, kot je to v obravnavanem primeru, v delo v splošno korist, ni mogoča. Delo v splošno korist je način izvršitve kazni zapora (osmi odstavek 86. člena KZ-1), premoženjska korist, pridobljena s kaznivim dejanjem pa se po določbah 75. člena KZ-1 odvzame storilcu ali drugemu prejemniku koristi na način, da se mu naloži, da mora plačati denarni znesek, ki ustreza tej premoženjski koristi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STEČAJNO PRAVO
VSL00006771
ZFPPIPP člen 382, 382/1, 383, 383/4, 384, 384/6, 384/6-2, 384/8, 389, 389/1, 389/1-1, 397, 397/2, 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 405, 405/5. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 16, 25. ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZZZDR člen 51. ZIZ člen 31.
odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - trditveno in dokazno breme - zloraba pravice - trditveno breme - ugovor zoper odpust obveznosti - seznam premoženja dolžnika - kršitev obveznosti poročanja
Najprej je pomembno dvoje: 1) pritožnik je bil v času sklepanja posojilne pogodbe dobro informiran o dolžnikovem likvidnostnemu stanju in se je moral zavedati povečanega tveganja glede vračila posojila; 2) višina skupaj prijavljenih terjatev je nizka. To je pomembno pri presoji zlorabe pravice do odpusta obveznosti in v tem okviru po pritožniku zatrjevane nepoštenosti dolžnika. Sankcije morajo biti sorazmerne teži in pomenu dolžnikovega ravnanja.
Višje sodišče opozarja tudi na dejstvo, da dolžnik prebiva v Litvi, ki je članica Evropske unije, zato tudi zanjo velja Uredba sveta EU št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti. Po Uredbi so sklepi stečajnega sodišča neposredno uporabljivi in izvršljivi tudi v državi dolžnikovega dejanskega prebivališča na način, določen v prvih odstavkih 16. in 25. člena Uredbe.
Upnik ni prav nič, kaj šele konkretizirano, zatrjeval, da dolžnik do primerljivih učinkov ne bi mogel priti v državi, v kateri prebiva oziroma je prebival (imel središče pravnih interesov) v času vložitve predloga za začetek stečajnega postopka. Višje sodišče le opozarja na litvanski zakon o osebnem stečaju zlasti na sedmi odstavek 29 člena, ki določa odpis v stečaju neplačanih terjatev.
Dejstvo, da so bile težave v zvezi z vročanjem v izvršilnem postopku, bi bilo pomembno, če bi dolžnik z zlorabo postopkovnih pravil preprečil, da bi upnik utegnil učinkovito poseči po dolžnikovem premoženju.
Pritožnik želi dolžnikovo nepoštenost prikazati tudi z vsebino njegove razodetne izjave. Pritožnik ni navedel, katero premoženje je opustil dolžnik navesti. Pritožnik tudi ne zatrjuje, da bi izvršilno sodišče postopalo po osmem odstavku 31. člena ZIZ in dolžnika denarno kaznovalo zaradi nepopolnih in neresničnih podatkov, kar bi ga moralo, če bi ugotovilo kršitev pri podajanju razodetne izjave.
Da bi upnik lahko uspel z ugovorom proti odpustu obveznosti iz naslova pomanjkljivega seznama premoženja, bi torej moral konkretneje navesti, glede katerega premoženje je dolžnik kršil obveznost poročanja o stanju premoženja.
ZFPPIPP člen 61, 69, 69/2, 69/2-2, 69/2-4, 70, 70/2.
sklep o preizkusu terjatev - osnovni seznam preizkušenih terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev - sklicevanje na končni seznam preizkušenih terjatev - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve
Po določbi 69. člena ZFPPIPP (ki ureja sklep o preizkusu terjatev) sodišče s sklepom o preizkusu terjatev med drugim odloči tudi o tem, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane (2. točka drugega odstavka), in v stečajnem postopku tudi o tem, kdo mora v drugem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve (4. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP).
materialno procesno vodstvo - (ne)sklepčnost predloga - opozorilo nasprotne stranke - formuliranje zahtevka - gradnja na tujem zemljišču - dogovor o gradnji na tujem zemljišču - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - načelo povezanosti zemljišča in objekta - soglasje lastnika za gradnjo
Tožnik je trdil, da je zidal s soglasjem oz. dovoljenjem lastnika. Res je, da v primeru dogovora o gradnji ni mogoče uporabiti določb ZTLR o originarni pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem, toda to velja le za primer, ko je sklenjen tak dogovor, ko se z njim uredijo medsebojne pravice in obveznosti strank.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00005751
ZPP člen 286, 286/1, 286b, 286b/1, 324, 324/3. OZ člen 164, 164/1, 164/3. SPZ člen 92, 92/2.
najemna pogodba za poslovni prostor - povrnitev premoženjske škode - vzpostavitev prejšnjega stanja - denarna odškodnina - varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - pobotni ugovor - alternativne obveznosti - posebne okoliščine, ki opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja
Iz prvega odstavka 164. člena Obligacijskega zakonika izhaja splošno pravilo, po katerem ima oškodovanec pravico do izbire med možnima načinoma povrnitve premoženjske škode. Za odgovorno osebo (dolžnika) ima zato obveznost vzpostaviti prejšnje stanje in obveznost plačati denarno odškodnino naravo alternativne obveznosti. Vendar oškodovanec (izjemoma) ne more zahtevati plačila denarne odškodnine, če okoliščine primera opravičujejo vzpostavitev prejšnjega stanja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sporno pohištvo še vedno obstaja, da ni poškodovano ali kako drugače obrabljeno in da ga je tožena stranka pripravljena vrniti. Restitucija je torej v celoti mogoča, zato gre pritrditi stališču sodišča prve stopnje, da bi bilo najmanj nepošteno, če bi, ob tako ugotovljenem dejanskem stanju, toženo stranko obsodili na plačilo denarne protivrednosti pohištva, obenem pa ji prepustili pohištvo, za katerega nima nobenega interesa in je zanjo brez uporabne vrednosti.
dopolnilni sklep - stroški postopka zavarovanja - umik predloga za začasno odredbo - ustavitev postopka - načelo pravne varnosti
V 5. točki obrazložitve sklepa z dne 9. 11. 2016 je sodišče prve stopnje izrecno navedlo, da bo o stroških postopka odločilo po pravnomočnosti tega sklepa, kar je s sklepom Zg 46/2016 z dne 23. 12. 2016 (prvič) tudi storilo. Po razveljavitvi navedenega sklepa in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek, pa se je poslužilo določbe prvega odstavka 325. člena ZPP in predlog upnika za povrnitev pravdnih stroškov kot prepozen zavrglo. Takšno postopanje sodišča prve stopnje je v nasprotju z načelom pravne varnosti. Upnik se je namreč na navedbo sodišča v 5. točki obrazložitve sklepa o ustavitvi postopka zavarovanja utemeljeno zanesel in pričakoval, da bo sodišče prve stopnje o stroških postopka odločilo, kot je to napovedalo. Sodišče prve stopnje se zato na potek roka iz prvega odstavka 325. člena ZPP ne more sklicevati.
ponudba - sprejem ponudbe - sklenitev pogodbe - zavarovanje nedenarnih terjatev - pogoji za izdajo začasne odredbe - dokazni standard - sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni
Ni sporno, da je tožena stranka na ponudbo z dne 23. 12. 2015 s strani tožeče stranke prejela odgovor kot sprejem ponudbe, vendar s spremenjeno vsebino. Tudi če tožena stranka temu ne bi izrecno (pisno) nasprotovala, bi to pomenilo, da tožeča stranka ni sprejela ponudbe tožene stranke, pač pa, da je v odgovoru na ponudbo izrazila sprejem ter hkrati predlagala, da se pogodba spremeni. To pa pomeni, da je ponudbo zavrnila in sama dala drugo ponudbo.
Dokazni standard je v postopku zavarovanja znižan na stopnjo verjetnosti, vendar povsem brez dokazov na verjetnost česarkoli ni mogoče sklepati. Nižji dokazni standard v postopku odločanja o začasni odredbi torej sodišču omogoča, da lahko o verjetnem obstoju relevantnih dejstev sklepa že na podlagi drugih, manj prepričljivih dokaznih sredstev. Za odločitev je bistveno, da so okoliščine, ki govore za obstoj določenega dejstva, močnejše od tistih, ki govore zoper njega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00005772
ZPP člen 212. ZFPPIPP člen 14. ZGD-1 člen 498.
stečajni postopek nad pravno osebo - prijava terjatve in ločitvene pravice - prerekana terjatev - ugotovitev neobstoja prerekane terjatve - posojila družbi namesto lastnega kapitala - zahtevek za vračilo posojila v stečajnem postopku - finančna kriza - slabo finančno stanje - kreditna nesposobnost - insolventnost družbe - trditveno in dokazno breme - prerekana ločitvena pravica
Za presojo, kdaj je družba v slabem finančnem stanju, je relevantno predvsem, ali bi družba posojilo lahko dobila od tretjih oseb (na primer od banke) po običajnih komercialnih pogojih. Če posojila ne bi mogla dobiti, se šteje, da je kreditno nesposobna. Kreditna nesposobnost pa je lahko posledica kapitalske neustreznosti. Sodne prakse o takih primerih ni veliko, v večini primerov, ko je bila uporabljena določba 498. člena ZGD-1, pa je bila družba tudi insolventna skladno s pogoji 14. člena ZFPPIPP. A gre poudariti, da zakonski standard v 498. členu ZGD-1 ni jasno opredeljen, niti se izrecno ne sklicuje na finančne kazalnike ali kar pojem insolventnosti, temveč se uporabljajo nedoločni koncepti in testi. Če bi zakonodajalec želel uporabo 498. člena ZGD-1 omejiti na primere, ko je družba že insolventna, bi lahko tako tudi določil. Taka omejitev pa niti ne bi bila v skladu z namenom določbe 498. člena ZGD-1. Le če krize ni mogoče premagati, je zaradi varstva upnikov potrebno šteti dano posojilo za premoženje družbe.
Čeprav so lahko pri ugotavljanju gospodarske krize podjetja v pomoč tudi merila, ki jih v 14. členu določa ZFPPIPP, ni mogoče avtomatsko reči, da se izpolnjevanje pogojev 498. člena ZGD-1 v vseh primerih ugotavlja zgolj na podlagi zakonskih določil ZFPPIPP o insolventnosti. Uporaba 498. člena ZGD-1 namreč ni omejena samo na primere insolventnosti, ampak lahko finančna kriza nastopi tudi že prej.
Ne drži, da temelj za presojo pogojev iz 498. člena ZGD-1 predstavlja (le) 14. člen ZFPPIPP.
Po presoji sodišča prve stopnje, glede na to, da obsojenec doslej ni prav ničesar plačal, njegova obljuba, da bo obveznost poravnal v obrokih, kaže zgolj na njegovo pridobivanje časa in dejansko izmikanje poravnavi obveznosti. Do nje je obsojenec doslej pokazal popolnoma brezbrižen odnos, s tem pa tudi nekritičen odnos do storjenega kaznivega dejanja, do njegovih posledic in sanacije le teh.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00007226
SZ-1 člen 50, 61, 61/1, 61/2, 61/3, 63, 63/1. SPZ člen 105, 105/1, 119, 119/2.
upravljanje večstanovanjske stavbe - zamenjava upravnika - obveznosti upravnika ob prenehanju upravljanja - prenehanje pogodbe o opravljanju upravniških storitev - procesna aktivna legitimacija - stvarna aktivna legitimacija - ločitev procesne legitimacije od stvarne - naloge upravnika - sredstva rezervnega sklada
SZ-1 v 61. členu širi aktivno procesno legitimacijo tudi na novega upravnika, da od starega upravnika izterja listine in sredstva, ki so v tem določilu navedena, čeprav so končni materialnopravni nosilci teh upravičenj etažni lastniki kot nosilci (so)lastninske pravice na posameznih in skupnih delih stavbe. Gre torej za primer ločitve stvarne in procesne legitimacije.
izvršilni stroški - prisotnost upnika pri rubežu - stroški upnika za prisotnost pri rubežu - potrebni izvršilni stroški - skrbnost izvršitelja
Prisotnost upnikovega pooblaščenca na rubežu še ne pomeni avtomatične pridobitve pravice do povrnitve stroškov, ki so mu s tem v zvezi nastali. Stroške bi mu bil dolžan dolžnik povrniti le v primeru, če bi upnik izkazal, da je s svojim aktivnim ravnanjem pripomogel k uspešnosti opravljenega izvršilnega dejanja. Izvršitelj mora pri opravljanju službe delati učinkovito in ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, za nadzor nad opravljanjem izvršiteljevega dela pa upnik ni pooblaščen.