KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00006903
KZ-1 člen 25, 324, 324/1, 324/1-3, 324/3. ZKP člen 234, 248, 373, 383.
konkretizacija pritožbenih razlogov - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - odločilni razlogi sodne odločbe - dokazna ocena izpovedbe prič - celovita dokazna ocena - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu - eventualni naklep - zakonski znak kaznivega dejanja - predrznost in brezobzirnost - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - predrzna vožnja v cestnem prometu - preizkus odločbe glede primernosti kazenske sankcije - uradni preizkus izpodbijane sodbe
Predrzno vožnjo sicer lahko na splošno opredelimo kot tako, ki v odnosu do drugih udeležencev v prometu vzbuja pozornost zaradi svoje nenavadnosti. Predrzen voznik si kljub nevarnosti, ki jo njegova vožnja predstavlja v razmerju do drugih, upa (pre)več. Brezobzirno pa ravna, kdor se iz sebičnih nagibov ne ozira na to, kako (lahko) njegovo ravnanje vpliva na ostale udeležence cestnega prometa, in ravnodušno prezre opozorila ostalih udeležencev v prometu. Sodišče prve stopnje ima v svoji obširni obrazložitvi prav te razloge, ki jih pogreša pritožba, in sicer o tem, zakaj je bila obdolženčeva vožnja torej storjena s krivdno obliko eventuelnega naklepa ter zakaj obdolženčevo ravnanje glede na dane prometne razmere kaže na njegov brezbrižen odnos do varnosti udeležencev cestnega prometa.
regulacijska začasna odredba - težko nadomestljiva škoda - tehtanje interesov
Določena razumna eksploatacija kamnoloma je namenjena ohranjanju koncesije in ne pomeni težko nadomestljive škode.
Če bi bila izdana začasna odredba in bi posledično prišlo do prenehanja koncesijskega razmerja, se ne bi poplačevali niti upniki in stroški iz splošne stečajne mase. Očitek, da stečajna upraviteljica prvega toženca z nadomestilom, ki ga prejema po pogodbi od drugega toženca, ne poplačuje posebne stečajne mase in s tem tožeče stranke, pa ni predmet tega pritožbenega postopka. Te za tožečo stranko najbolj sporne odločitve naj izpodbija v stečajnem postopku. Njeno nepoplačevanje z nadomestili po spornih pogodbah ne pretehta grozeče nevarnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00006555
ZTLR člen 25. SPZ člen 48. ZZZDR člen 59.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje razvezanih zakoncev - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - nova stvar - sprememba identitete nepremičnine - vlaganje v nepremičnino - vlaganje v nepremičnino drugega zakonca - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega od zakoncev - deleži zakoncev na skupnem premoženju - določitev deležev na skupnem premoženju - nematerialni prispevek zakoncev - pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev zakoncema
Odločilno je, ali je z gradnjo stanovanjskega prizidka zemljiška parcela spremenila svojo identiteto in postala nova stvar že v času veljave ZTLR. Treba je raziskati, kakšen je bil dejanski položaj stanovanjskega prizidka konec leta 2002 in glede na ugotovljeno dejansko stanje presoditi, ali je stanovanjski prizidek v tem obsegu že spremenil identiteto te zemljiške parcele, četudi (še) morebiti ni bil dograjen (povsem) do konca.
ZOdvT tarifna številka 3100, 6002. ZPP člen 205, 208.
pravno nasledstvo - aktivna legitimacija - pripojitev družbe - prekinitev in nadaljevanje postopka - sprememba na strani tožeče stranke - stroški postopka - nagrada za postopek izvršbe - nagrada za postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine
Tekom pravdnega postopka je prišlo do pripojitve družbe k sedanjemu tožniku, zato je prvo sodišče postopek s sklepom z dne 23. 3. 2016 pravilno prekinilo z dnem 19. 2. 2016 in v 2. točki predmetnega sklepa odločilo, da se na strani tožnika z dnem 3. 3. 2016 nadaljuje s pravno naslednico. Tako je zmoten pritožbeni očitek, da je sodišče spregledalo spremembo na strani tožeče stranke. Tudi v uvodu izpodbijane sodbe je tožečo stranko pravilno označilo in ni sporno, da je tožeča stranka pravna naslednica upnika. Ker je pravno nasledstvo jasno izkazano, je dejstvo, da je prvo sodišče sklep o izvršbi deloma vzdržalo v veljavi tudi v prvem in tretjem odstavku izreka, neproblematično. Sodbo je treba brati skupaj s sklepom o izvršbi, zato je ob razumni interpretaciji zaključek, da mora toženec obveznost plačati novemu tožniku, pravilen.
V skladu z ZOdvT se v primeru, ko postopek poteka kot nadaljevanje postopka izvršbe na podlagi verodostojne listine, nagrada za postopek izvršbe všteje v nagrado za postopek (tarifna številka 3100).
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00007543
ZIZ člen 270, 272, 272/1, 272/2, 272/3. ZZK-1 člen 79, 79/1, 79/1-1.
zavarovanje nedenarne terjatve - zaznamba spora - začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - sklep o začasni odredbi - objektivna nevarnost - dokazni standard verjetnosti - verjetnost obstoja terjatve - nevarnost za uveljavitev terjatve - verjeten izkaz nevarnosti - zemljiškoknjižno stanje - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - spor o lastninski pravici - neznatna škoda - pravni standard neznatne škode - omejitev lastninske pravice - stavbna pravica
Rešitvi neugodnega učinka načela zaupanja v zemljiško knjigo za stranko, ki vanjo ni vpisana, je namenjen institut zaznambe spora. To pa ne pomeni, da stranka, ki želi svoj položaj zavarovati z začasno odredbo, tega ne more storiti. Gre za dvoje prirejenih sredstev za zavarovanje nedenarne terjatve, ki se ne izključujeta.
Za verjeten izkaz nevarnosti ne zadošča zgolj dejstvo, da je toženec v zemljiški knjigi vpisan kot izključni lastnik sporne nepremičnine in ima zato možnost, da z njo razpolaga. Čeprav gre za objektivno nevarnost, in upniku zato ni bilo treba zatrjevati in dokazovati, da nevarnost izvira iz dolžnikovega ravnanja (kot to velja za subjektivno nevarnost pri denarnih terjatvah), pa to ne pomeni, da zatrjevane nevarnosti glede vira (ki je lahko ravnanje tretjega, ravnanje dolžnika ali kaj drugega) ni treba konkretizirati.
Za obstoj objektivne nevarnosti mora biti ugotovljeno nekaj več kot le možnost, da bi dolžnik z nepremičnino, katere lastnik je, lahko razpolagal.
oprostitev plačila sodnih taks - poizvedbe pri durs - pravica stranke do izjave v postopku
V zakonu ni zahteve, da bi moralo sodišče prve stopnje svoje ugotovitve na podlagi dolžnikovega soglasja, ki so davčna tajnost, temu pošiljati v izjavo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00005812
ZPP člen 337, 449, 449/2, 458, 458/1. OZ člen 131, 190. SPZ člen 105. SZ-1 člen 20, 32.
spor majhne vrednosti - stroški ogrevanja - veljavnost pogodbe o upravljanju - pogodba o upravljanju - pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - odškodninska odgovornost upravnika - elementi odškodninske odgovornosti - neupravičena pridobitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve
Ob dejstvu, da je tožena stranka prepričljivo dokazala, da je svojo dolžnost natančnega obračuna stroškov ogrevanja skrbno opravljala in stroške obračunavala, tako tožnici, kot tudi preostalim etažnim lastnikom, ki so njene obračune kljub temu, da se tožničine trditve o oškodovanju smiselno nanašajo tudi nanje, sprejemali kot pravilne, ni podlage, da bi toženi stranki pripisali neskrbno (protipravno) ravnanje.
podružnica tuje pravne osebe - kupec na prisilni javni dražbi - odredba o prodaji
Zahteva v odredbi o prodaji, da se pravne osebe izkažejo z največ 30 dni starim izpiskom iz sodnega registra, velja za tiste pravne osebe, ki niso stranka in katerih subjektiviteto sodišče pred samim narokom ni moglo preveriti v javnem registru.
nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - vsebina izreka sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - odločitev o dokaznem predlogu - pravni interes za pritožbo - pritožba zagovornika v škodo obdolženca - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - celovita dokazna ocena - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - opis kaznivega dejanja - razglasitev sodbe - zakonskih znaki očitanega kaznivega dejanja - uvod sodbe - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - konkretizacija kršitev - kršitev kazenskega zakona - oprostilna kazenska sodba - zavrnitev dokaznih predlogov - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - stroški pritožbenega postopka - nadaljevano kaznivo dejanje - odločba o kazenski sankciji - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku
Če sodišče o dokaznem predlogu ne odloči, ravna v nasprotju s tretjim in četrtim odstavkom 329. člena ZKP, če ga neutemeljeno zavrne pa v nasprotju z zagotovilom iz 4. alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Če se obdolženi ne more pritožiti v lastno škodo (Horvat Š., Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, stran 772), velja to tembolj za njegovo zagovornico ali zagovornika kot strokovnega pomočnika, ki sme delovati le obdolžencu v korist (prvi odstavek 75. člena ZKP). Odločilnost dejstev določata opis dejanja po obtožbi kot predmetov obravnavanja in tako imenovane procesne predpostavke (pogoji), brez katerih o obtožbi po njeni obravnavi ni mogoče vsebinsko odločiti. Tudi razglasitev sodbe ni sestavni del opisanega kaznivega dejanja po obtožbi in ne pogoj, od katerega bi bila odvisna odločitev o obtožbi. Je procesno dejstvo, ki mora biti po drugem odstavku 364. člena (ex lege) navedeno v uvodu sodbe, v razlogih sodbe pa ne oziroma je to tudi v primeru njene odložitve prepuščeno samemu sodišču (ex iudicio). Zahtevanega pritožnica ni storila, kot ni konkretizirala vpliva v zvezi z zatrjevano kršitvijo prvega odstavka 360. člena ZKP, glede katere pa je najprej prezrla naravo roka, znotraj katerega sme biti razglasitev sodbe odložena in nato še, da je do minimalne prekoračitve prišlo po dodatnem posvetovanju sodišča, brez da bi bila zato neposredna ocena dokazov, kot smisel obravnavane časovne zamejitve, kakorkoli prizadeta (prim. Horvat Š., prav tam, str. 751).Glede na povzeto pritožbeno sodišče uvodoma opozarja na razliko med namenom po pridobitvi protipravne premoženjske koristi in protipravnostjo te koristi kot znakoma kaznivega dejanja in odločilnima dejstvoma, ki morata biti storilcu kot vsa druga odločilna dejstva tudi dokazana(i). Kot je znano so sodišča prosta v presoji dokazov tudi tedaj, ko odločajo o njihovi izvedbi (drugi odstavek 329. člena ZKP) in znano je, da niti, ko je dokaz v zvezi z odločilnim dejstvom, tega, zaradi jasnosti zadeve, niso dolžna izvesti (nazadnje sodba Vrhovnega sodišča I Ips 53443/2014 z dne 8. 6. 2017).
zapuščinski postopek - prekinitev postopka - oporoka - učinek oporočnega razpolaganja na denacionalizirano premoženje
To, kar je sporno, je vprašanje, ali se nanaša oporoka tudi na denacionalizirano premoženje. Gre torej za vprašanje razlage oporoke, ki pa je spor o uporabi prava (81. člena ZDen) ob nesporni vsebini oporoke. Ker je torej spor med udeleženci postopka spor o uporabi prava ob nesporni vsebini oporoke, pritožniki utemeljeno opozarjajo, da o takšnem sporu odloči zapuščinsko sodišče.
nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - pravilo volenti non fit iniuria - dobra vera - dokazi in dokazovanje - neupravičena obogatitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - okoriščanje
Za uspeh z zahtevkom iz naslova neupravičene obogatitve ne zadostuje le tožnikovo prikrajšanje, ampak mora hkrati obstajati tudi z njim vzročno povezano okoriščenje (obogatitev) na strani toženca.
nedopustnost izvršbe - nedopustnost izvršbe na nepremičnini - prodajna pogodba - priposestvovanje - trditvena in dokazna podlaga - dokazi in dokazovanje - dobra vera - dobroverni in zakoniti posestnik
Iz pogodbe izhaja, da se je J. F. v času sklenitve tega dogovora štel za lastnika obeh nepremičnin, zaradi tega tožnik ni mogel biti v dobri veri, da sta nepremičnini njegovi, saj se je s to pogodbo šele dogovoril, da jo bo v roku dveh let kupil. Zato ni mogel biti ne dobroverni, ne zakoniti posestnik po ZTLR.
OZ člen 360, 574, 574/2. ZPP člen 185, 347, 347/2.
posojilna pogodba - posojilna pogodba ali darilo - rok za vrnitev posojila - dokazi in dokazovanje - ugovor zastaranja - zapadlost terjatve - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - sprememba tožbe
Kadar iz okoliščin primera roka za vrnitev posojila ni mogoče določiti, zapadlost terjatve ureja drugi odstavek 574. člena OZ, po katerem se šteje, da mora sopogodbenik vrniti posojilo, ko izteče primeren rok, ki ne more biti krajši od dveh mesecev, šteto od posojilodajalčeve zahteve, naj posojilo vrne.
URS člen 15, 15/4, 22, 28, 30, 125. ZUstS člen 1, 1/3. ZIZ člen 38, 38/6, 55, 55/1, 55/1-4, 55/1-8, 56, 56/1, 58, 58/3, 63, 67, 76. ZPP člen 214.
ugovor po izteku roka - ugovorni razlog - opozicijski ugovorni razlogi - neobrazložen odgovor
Posledica neobrazloženega odgovora na ugovor po izteku roka ni domneva, da je ugovor utemeljen, ampak se štejejo dolžnikove navedbe v ugovoru za resnične (smiselna uporaba tretjega odstavka 58. člena ZIZ in 214. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Ugovor po izteku roka je mogoče vložiti zgolj iz pravih opozicijskih razlogov in ne tudi v primeru, ko je izvršilni naslov odpravljen, razveljavljen oziroma spremenjen.
Pri določitvi preživnine je prvo sodišče upoštevalo, da N. pri materi mesečno preživi le 4 ali 5 dni več kot pri očetu. Pri ugotavljanju višine N. potreb tako ni upoštevalo stroškov bivanja, razvedrila in higiene, ker je menilo, da so ti stroški med staršema enakomerno porazdeljeni.
OZ-UPB1 člen 287, 287/2, 299, 299/1, 378, 381, 619. ZPP člen 458, 458/1, 495, 495/1.
sodba na podlagi pripoznave - izjava o pripoznavi tožbenega zahtevka - časovne meje pravnomočnosti
Ne glede na neutemeljenost pritožbe pritožbeno sodišče pojasnjuje, sodbo na podlagi pripoznave je dopustno izdati le tedaj, če tožena stranka delno ali v celoti pripozna tožbeni zahtevek, kar pomeni, da mora dati nedvoumno izjavo, da pripoznava tožbeni zahtevek (316. člen ZPP). Plačila po tožbenem zahtevku ne predstavljajo takšne nedvoumne izjave. Da mora izjava biti pisna in jasna kaže določba tretjega odstavka 316. člena ZPP, ki določa, da pripoznavo tožbenega zahtevka na naroku ali v pisni vlogi lahko tožena stranka tudi brez privolitve tožeče stranke prekliče do izdaje sodbe. Pripoznati se mora torej tožbeni zahtevek, ne pa utemeljenost vtoževane terjatve. Tožena stranka je z delnimi plačili pripoznala utemeljenost terjatve. Ker tožena stranka ni pripoznala tožbenega zahtevka na način kot to določa 316. člen ZPP, sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za izdajo sodbe na podlagi pripoznave. Sodišče prve stopnje pa sodi po stanju ob koncu glavne obravnave (311. člen ZPP) in ko je ugotovilo, da je tožena stranka delno plačala vtoževano terjatev, je pravilno presodilo, da tožbeni zahtevek za plačani del ni utemeljen (II. točka izreka sodbe), nedvomno pa iz spisovnega gradiva ne izhaja, da bi tožeča stranka za izvedeno plačilo delno umaknila tožbo.