predlog za oprostitev plačila sodne takse - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Pritožnik je bil s sklepom pravilno in natančno pozvan, naj svojo vlogo za oprostitev plačila sodnih taks dopolni in kako (z izjavo o premoženju družinskih članov, prejemkih za zadnje tri mesece ...). Ker v določenem roku ni ravnal v skladu s pozivom sodišča, je sledila sankcija, na katero je bila v pozivnem sklepu tudi ustrezno opozorjen - zavrženje predloga, kar je v celoti pravilno in zakonito (peti odstavek 108. člena ZPP), pravica do sodnega varstva pa tudi ni bila kršena, saj se mora in more ta uveljavljati v skladu s predpisi, ki za vse enako veljajo.
ZIZ člen 65, 65/3, 65/4, 65/5, 73, 73/2. ZPP člen 212, 341.
odlog izvršbe - predlog tretjega za odlog izvršbe - izvršba na premičnine - verjetnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode - prodaja premičnine - prenehanje lastninske pravice - trditveno in dokazno breme - tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe - zmotna uporaba materialnega prava
Tretji v predlogu za odlog izvršbe s sklicevanjem na nepovratno izgubo lastninske pravice na mobilnih hišicah in na nezmožnost izterjati nadomestno izpolnitev v denarju od dolžnika ni izkazal nastanka nenadomestljive škode, ki bi mu nastala v primeru takojšnje prodaje mobilnih hišic.
nekonkretiziran ugovor - kršitev pravice do izjave - javna listina izpodbijanje domneve resničnosti - izpodbijanje domneve o pravilnosti vročilnice - pravilnost vročitve
Vročitev sklepa je v konkretnem primeru izkazana s potrdilom o vročitvi, ki je javna listina in ki dokazuje resničnost vročitve in dan prejema. Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost. Na toženi stranki je bilo breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost vročitve. V zvezi s svojimi pavšalnimi trditvami, da sklep z dne 9. 6. 2017 ni bil vročen skladno z določili ZPP, namreč ni predlagala nobenih dokazov, niti ni podala nobene možne razlage o tem, zakaj naj bi bila vročitev napačna.
prisilno zdravljenje - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov
V obravnavanem primeru so izpolnjeni predpisani pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom, ki jih določa prvi odstavek 39. člena ZDZdr. Takšen poseg v pritožnikovo osebno svobodo je nujno potreben, sicer pa ga je sodišče prve stopnje omejilo na najmanjšo možno mero. Pri tem je upoštevalo mnenje izvedenca o pričakovanih učinkih zdravljenja, ki pred iztekom odrejenega zadržanja ne bi dalo ustreznih rezultatov.
razveljavitev potrdila o pravnomočnosti - vročanje po pooblaščencu za sprejem pisanj - pooblaščenec za vročitve - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - prejšnje prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja
Vročilnica je sicer pomemben, vendar pa ne edini dokaz uspešne vročitve. Za uspešnost vročitve je ključno, da se to dejstvo ugotovi s stopnjo gotovosti na podlagi proste presoje dokazov s strani pristojnega organa oziroma sodišča. Če je nesporno ali ustrezno dokazano, da je stranka dokument prejela, je vročitev uspešno opravljena in lahko nastopijo učinki vročitve.
Če se zgodi pri vročitvi pomota, se šteje, da je bila vročitev opravljena tisti dan, za katerega se ugotovi, da je oseba, ki ji je bil dokument namenjen, ta dokument dejansko dobila in če se vročilnica izgubi, se vročitev lahko dokazuje tudi z drugimi sredstvi. Tako je sodišče v predmetnem postopku na podlagi zaslišanja obdolženčeve bivše žene zanesljivo ugotovilo, da je sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja z dne 29. 10. 2009 sicer prevzela storilčeva žena, ki je z njim živela v skupnem gospodinjstvu in da je storilec sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja dejansko prejel 4. 11. 2009. Prvostopenjsko sodišče pa se je pri ugotavljanju dejstva, kdaj je storilec dejansko prejel sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja oprlo tudi na ostale okoliščine, ki jih je ugotovilo v predmetnem postopku in ki kažejo na to, da storilcu nikakor ni moglo vse do 21. 6. 2017 ostati neznano, da mu je bilo pravnomočno izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
ZUP na definira koga je mogoče šteti za pooblaščenca za vročitve, vendar je od vročevalca pričakovati, da ne izroči dokumenta katerikoli osebi, ki bi izjavila, da je pooblaščena za prevzem dokumenta za naslovnika in da ima vročevalec v primeru dvoma o pristnosti izjave pooblaščenca o pooblastitvi, saj ima vročevalec na voljo tudi možnost, da pride k naslovniku, ko bo ta doma. Povsem logično in življenjsko sprejemljivo je zato sklepanje, da v odsotnosti izrecne prepovedi za prevzemanje pošte, zakonec naslovnika lahko šteje za pooblaščenca za vročitev pisanj.
ZPP člen 7, 108, 108/2, 212, 337, 337/1. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/4.
nepopoln predlog - poziv na dopolnitev vloge - izjava o premoženjskem stanju - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti - predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - nedopustne pritožbene novote - preveritev podatkov po uradni dolžnosti
Sodišče ni dolžno samo raziskovati premoženjskega stanja predlagatelja, niti ga pozivati k dopolnitvi njegovih navedb.
Z navajanjem razlogov, ki naj bi pomenili, da izpolnjuje pogoje za taksno oprostitev (...) ter prilaganjem izpolnjenega Obrazca, je predlagateljica v pritožbi prepozna. Dejstvo, da je bil njen predlog zavržen, vsebinsko presojo takšnih razlogov onemogoča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00006926
ZPIZ-1 člen 27. ZPIZ-2 člen 18, 18/1, 18/2. ZZVZZ člen 17, 17/1, 17/1-5, 55, 55a.
nagrada in stroški izvedenca - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - dohodek iz delovnega razmerja - izplačilo bruto zneska - obračun prispevkov - zavezanec za obračunavanje in plačevanje prispevkov za socialno varnost
Izvedenka je bila v času opravljanja dela za sodišče pokojninsko in invalidsko zavarovana na drugi podlagi, kot delavka v delovnem razmerju. Glede na določbo 18. člena ZPIZ-2 sodišče od odmerjene nagrade izvedenki za opravljeno izvedensko delo v bruto znesku ne obračuna prispevkov za PIZ in za poškodbe pri delu in poklicne bolezni po ZZVZZ.
Pri poplačilu več upnikov v primeru izvršbe na premičnine (kamor spadajo tudi nematerializirani vrednostni papirji) se stranske terjatve glede vrstnega reda poplačila izenačujejo z glavno terjatvijo. Stroški postopka torej v takem primeru nimajo absolutne prednosti pri poplačilu.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-4, 54.. ZDR-1 člen 56, 118.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - tujec - delovno dovoljenje - sodna razveza - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - denarno povračilo - nadurno delo
Tožena stranka je sklepanje pogodb za določen čas s tožnikom utemeljevala z izjemo po 4. alineji prvega odstavka 52. člena ZDR, v skladu s katero je dopustno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas, če gre za zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primeru osebnega delovnega dovoljenja. Ker je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje tožniku (bosanskemu državljanu) 13. 1. 2011 izdal osebno delovno dovoljenje za določen čas od 13. 11. 2011 do 12. 1. 2014, je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas z dne 23. 3. 2011 sklenjena v nasprotju s citirano 4. alinejo 52. člena ZDR. Iz tega razloga je bila nezakonito sklenjena tudi (naslednja) pogodba o zaposlitvi za določen čas z dne 13. 1. 2014, po izteku katere je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo. Ker se v skladu z določbo 54. člena ZDR v primeru nezakonite pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklenjena šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (enako določa tudi 56. člen sedaj veljavnega ZDR-1), je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da delovno razmerja tožnika pri toženi stranki 12. 1. 2015 ni prenehalo.
kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev - kaznivo dejanje spolni napad na osebo mlajšo od 15 let
Sodišče druge stopnje vztraja pri stališču, da prijema za prsi in zadnjico ne gre enačiti s spolnim dejanjem po prvem odstavku 173. člena KZ-1 zgolj zato, ker gre pri tem za telesni dotik. Že zdravo razumsko je jasno, da so dejanja, s katerimi se tako ali drugače prizadene oškodovančeve spolno integriteto lahko zelo različna in intenzivna ter da je ocena, ali gre za spolno dejanje oz. dejanje, s katerimi kako drugače prizadeta spolna integriteta drugega, odvisna od konkretnih okoliščin vsakega primera. Kolikor bi namreč obveljala razlaga sodišča, bi lahko prišlo do nevzdržnih situacij, ko bi storilec objektivno gledano blažjega posega v spolno integriteto odgovarjal po strožjem zakonu zgolj zato, ker je prišlo do telesnega stika, medtem ko bi storilec, ki takega kontakta sicer ne bi izvedel, bi pa npr. žrtev izpostavil bolj izrazitemu spolnemu dogodku, bil deležen milejše obravnave. Dejanje je zato potrebno presojati celovito in ne na podlagi tega ali je prišlo med storilcem in žrtvijo do dotikanja teles.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Odmena za neizkoriščene dneve tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je treba obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Osnova za izračun je neto plača v tujini.
neizkoriščen tedenski počitek - bruto ali neto znesek
Odmena za neizkoriščene dneve tedenskega dopusta je po naravi odškodnina za premoženjsko škodo, od katere je treba obračunati in plačati ustrezne prispevke in davek. Osnova za izračun je neto plača v tujini.
ZDR člen 4.. ZDR-1 člen 4, 5, 13, 22, 54.. ZVis člen 63.
obstoj delovnega razmerja - delo z elementi delovnega razmerja - visokošolski učitelj
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dekan tožnici v spornem obdobju pojasnil, da z njo zaradi varčevalnih ukrepov sklepa pogodbe o delu in ne delovno razmerje, vendar navedeno ne zavezuje sodišča, da tožnici ne bi priznalo delovnega razmerja, v kolikor je ugotovilo elemente delovnega razmerja.
Sodišče prve stopnje je odločilo, da je bila tožnica v času od 1. 10. 2013 do 30. 9. 2014 zaposlena pri toženi stranki v obsegu 45 % polnega časa, v obdobju od 1. 10. 2014 do 30. 9. 2015 v obsegu 72 % polnega delovnega časa in od 1. 10. 2015 dalje za polni delovni čas. Sodišče je navedeno izračunalo glede na tožničine obveznosti pri toženi stranki in upoštevalo pri tem tudi 63. člen ZVis.
Tožena stranka pri sklenitvi nobene od obeh zavarovalnih pogodb ni izgovorila nadzavarovanja s prevaro. Prevara je povzročitev zmote pri drugi stranke s končnim namenom, doseči sklenitev pogodbe. Že iz prvega odstavka 956. člena OZ je jasno razvidno, da bi morala tožena stranka preslepiti tožečo stranko glede prave vrednosti zavarovanih zalog že v času sklenitve zavarovalne pogodbe.
Pritožnik je tisti, ki s svojo pritožbo doseže preizkus prvostopenjske sodbe. Za to, da bo dosegel preizkus v določeni smeri, mora praviloma navesti pritožbene razloge. Ti pa morajo biti konkretni: če določeno dejstvo ali pomožno dejstvo (indic) ni bilo ugotovljeno, mora pritožnik navesti, katere njegove trditve so ostale spregledane in zakaj bi morale vplivati na izid postopka. Del pritožbe tožeče stranke tem zahtevam ni zadostil. Takšen je tisti del pritožbe, ki navaja, da je tožeča stranka podala dodatne trditve glede prevare v vlogi z dne 28. 8. 2015. Pritožba ne navede niti, katere so bile te trditve, niti kako bi lahko vplivale na odločitev prvostopenjskega sodišča.
Pogodbene zaveze in/ali obljube plačil s strani dolžnika same po sebi ne predstavljajo uresničitve zakonskega znaka preslepitve, tj. kolikor niso dopolnjene z opisom dejanskih okoliščin, iz katerih je mogoče jasno in nedvoumno razbrati, da so obtoženčeve izjave in obljube vsebinsko prazne, torej neresnične (lažnive). Konkretizacija abstraktnega zakonskega znaka preslepitve mora biti vsebovana v opisu storilčevega védenja oziroma zavesti, da kljub podanim pogodbenim zavezam ter obljubam do izpolnitve obveznosti ne bo prišlo.
Naracija konkretnega opisa dejanja zakonskega znaka storitve poslovne goljufije nad izvajanjem posla ne substancira, zato so brezpredmetna izvajanja sodbe, ki se nanašajo na obtoženčeva ravnanja med izvajanjem pogodbe, ter pomenijo prekoračitev obtožbe.
Obtoženec plačilne nesposobnosti družbe že pojmovno ni mogel prikrivati, saj je bila družba likvidna, zato bi moralo sodišče ob upoštevanju pravila objektivne identitete med obtožbo in sodbo izreči oprostilno sodbo.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - predsednik uprave - razrešitev s funkcije - nadomestilo za neizrabljen letni dopust
Pravdni stranki sta v pogodbi o zaposlitvi dogovorili, da ima predčasni odpoklic tožnika s funkcije predsednika uprave za posledico prenehanje njegovega delovnega razmerja pri toženi stranki. V tretjem odstavku 3. člena pogodbe o zaposlitvi sta se namreč dogovorili, da ima delavec (tožnik), če mu mandat zaradi razrešitve (odpoklica) predčasno preneha, po prenehanju mandata še 30 dni pravico ostati v delovnem razmerju pri delodajalcu (toženi stranki). Iz navedenega določila izhaja dogovor o tem, da delovno razmerje tožnika v primeru (predčasnega) odpoklica s funkcije predsednika uprave traja še 30 dni po odpoklicu, kar pomeni, da po tem obdobju preneha. Pravdni stranki sta torej dogovorili poseben način prenehanja pogodbe o zaposlitvi in da podaja odpovedi pogodbe o zaposlitvi (ali kakšen drug poseben akt delodajalca) za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi v primeru predčasnega odpoklica tožnika ni bila potrebna.
Odločitev o zakonitosti sklepa o odpoklicu ne vpliva na odločitev delovnega sodišča v sporu zaradi ugotovitve nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja, saj tožnik v pogodbi o zaposlitvi (glede na 3. člen te pogodbe) prenehanje delovnega razmerja ni imel vezano na razlog in zakonitost odpoklica.
Odpoved ni nezakonita že zgolj iz razloga, ker je tožena stranka v uvodu odpovedi napačno navedla, da se pogodba o zaposlitvi odpoveduje drugemu delavcu, ne pa tožniku. Iz ostale vsebine odpovedi, iz tožbenih navedb in predloženih listin je namreč jasno razvidno, da je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi podana tožniku. Ne drži stališče pritožbe, da odpoved (ki je sicer po vsebini jasno obrazložena in se nanaša na tožnika) že zgolj zaradi navedene napačne označbe nima učinka zoper tožnika.
ZSPJS člen 25, 25/2, 52, 52/1.. KPJS člen 35.. ZKolP člen 4.
dodatek za stalnost - dodatek za delovno dobo
KPJS ne določa višine dodatka za stalnost, ampak jo določa 52. člen ZSPJS, kjer je določeno, da je dodatek za stalnost enak dodatku za delovno dobo, ki je določen v 35. členu KPJS. Zato pritožba napačno navaja, da je višina dodatka za stalnost, določena s KPJS, v nasprotju z določbo 4. člena ZKolP, ker naj bi bila v KPJS višina dodatka za stalnost manj ugodna od višine, ki je določena z zakonom.
Sodišče prve stopnje je pravilno zavzelo stališče, da je ZSPJS s 1. 8. 2008 posegel v vse področne zakone, ki določajo plače v javnem sektorju, saj je takšne določbe razveljavil, kar se nanaša tudi na višino dodatka za stalnost. Določbe področnih zakonov tako veljajo le v delu, ki se nanašajo na določitev pogojev za priznanje pravice do dodatka, ne pa tudi višine. Ta je sedaj enotna in znaša 0,33 % od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe.