ZPP člen 337. ZZZDR člen 129, 129a, 132. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-4, 13, 13/1, 13/1-1.
določitev preživnine - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - preživninske zmožnosti - dodatno delo - brezposelnost preživninskega zavezanca - vrednost nepremičnin - pridobitna preživninska zmožnost - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - delitev skupnega premoženja bivših zakoncev - ocena denarnih potreb - otroški dodatek - dodatek za veliko družino - socialna država - sodna poravnava - pravica do socialnih prejemkov
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je prišlo do sprememb v preživninski zmožnosti obeh staršev tožnikov. Upoštevalo je, da je bila mati tožnikov ob prejšnji določitvi preživnine popolno delovno zmožna in zaposlena za polni delovni čas, sedaj pa je delovni invalid III. kategorije s skrajšanim delovnim časom na 4 ure dnevno oziroma 20 ur tedensko, okoliščino da je tožencu odpadla preživninska obveznost, ki jo je imel do ene od hčera iz prejšnje življenjske skupnosti, kot bistveno spremenjeno okoliščino pa je upoštevalo tudi toženčevo lastništvo stanovanja v D., ki pri prejšnji določitvi preživnin tožnikom ni bilo upoštevano, saj se je zanj zvedelo šele tekom tega postopka.
KZ-1 člen 253, 253/1. ZKP člen 358, 358-1, 370, 370/1, 370/1-2, 372, 372-1.
overitev lažne vsebine - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - razveljavitev sodbe - kršitev kazenskega zakona
Opis dejanj vsebinsko zajema logični očitek, da je zavod za zaposlovanje z izdajo dovoljenj za zaposlitev tujim delavcev v dovoljenjih potrdil lažno dejstvo, da podjetji izpolnjujeta dva od ključnih pogojev za izdajo dovoljenj po ZZDT. Da bi delavci "lahko delali" pri družbah, je razvidno iz samega bistva vsebine delovnih dovoljenj.
Odsotnost opredelitve konkretnega dela, ki naj bi ga delavci opravljali, ter odsotnost časovnega okvira predvidenega dela ne pomeni, da v opisu dejanj niso konkretizirani vsi potrebni zakonski znaki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00006658
ZZK-1 člen 80, 80/3, 80/4. ZIZ člen 270, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272/3.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - predlog za izdajo začasne odredbe - predpostavke za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža - zaznamba spora - učinki zaznambe spora - zaznamba spora za pridobitev lastninske pravice - nenadomestljiva škoda - objektivna nevarnost - trditveno in dokazno breme - trditvena podlaga
Stališče sodišča prve stopnje glede učinkov zaznambe spora je materialnopravno pravilno. Sodišče prve stopnje je o tem navedlo obsežne razloge in pravilno zaključilo, da glede na 80. člen ZZK-1 zaznamba spora varuje pridobitelja pred vsemi kasnejšimi vpisi stvarnih pravic, torej tudi hipoteko. Neutemeljene so tako pritožbene navedbe, da naj bi zaznamba spora pridobitelja varovala le pred morebitno odtujitvijo nepremičnin. Zakon namreč govori o vseh vpisih in ne le o vpisu lastninske pravice.
Res sta sicer učinka zaznambe spora pridobitve lastninske pravice in prepovedi odtujitve in obremenitve različna in je učinek začasne odredbe takojšen, medtem ko zaznamba spora za vpise ne predstavlja ovire, omejuje pa jih s pogojno veljavnostjo. Bistveno pa je, da bo v primeru, da bo tožnica, (v korist katere je vpisana zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice pri nepremičninah, glede katerih tožnica predlaga izdajo začasne odredbe) v pravdi uspela, lahko vknjižila svojo pravico v vrstnem redu zaznambe spora in bo zemljiško sodišče po uradni dolžnosti dovolilo izbris vseh vpisov iz tretjega oziroma četrtega odstavka 80. člena ZZK-1. Navedeno pomeni, da ni izkazana zatrjevana nevarnost, da bo v konkretnem primeru (ob zaznambi spora) uveljavitev terjatve tožnice onemogočena ali precej otežena (predpostavka iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ).
Sodišče je nadalje pravilno navedlo, da tožnica ob postavljeni trditveni podlagi ni izkazala razlogov, zakaj ji zaznamba spora ne zadošča oziroma zakaj bi ji brez predlagane začasne odredbe nastale negativne posledice (nenadomestljiva škoda) zaradi morebitnega razpolaganja (tovrstnih trditev namreč tožnica ni podala). Tudi če bi toženec nepremičnine dejansko odtujil, je tožnica z zaznambo spora za tak primer zaščitena. Neutemeljene so zato navedbe, da bi imela tožnica v primeru odtujitve zgolj obligacijsko terjatev, saj to ne drži in zato te trditve nenadomestljive škode ne utemeljujejo.
povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - objektivna odgovornost - nevarna stvar - krivdna odgovornost - protipravnost ravnanja - dejavnost garažnih hiš - mokra in spolzka tla - padec na mokrih in splozkih tleh - snežne razmere - opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju - celovita dokazna ocena - skrbnost oškodovanca - parkiranje - pazljivost pri hoji
Sodba zaključek, da v konkretni zadevi ni šlo za neobičajne in nenavadne razmere, zaradi katerih bi bil zavarovanec toženke dolžan sprejeti ustrezne ukrepe, gradi na ugotovitvi, da so bila tla v garažni hiši mokra in zaradi umazanije, pomešane z vodo in plundro, spolzka. Pritožba, ki navedenemu zaključku nasprotuje, pa gradi na trditvah, da tla niso bila spolzka le zaradi mokrote, temveč je povečano drsnost povzročala mastnost tal, ki je tožnik pred padcem ni zaznal, je ni bil dolžan pričakovati in nanjo tudi ni bil opozorjen.
Za presojo, ali je toženkin zavarovanec ravnal s potrebno skrbnostjo, se pravi, v kolikšni meri je povprečen obiskovalec garažne hiše lahko prepoznal nevarnost padca ter v povezavi s tem, ali je kaj bil dolžan ukreniti za zagotovitev njihove varnosti, je pomembno, v kakšnih okoliščinah je prišlo do zatrjevanega padca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007391
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7. ZPP člen 205, 205/3, 208, 208/1. OZ člen 1012.
poroštvo - izbris gospodarske družbe - učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev - odgovornost družbenika izbrisane družbe - aktivni družbenik - pravno nasledstvo po izbrisu družbe - nadaljevanje pravdnega postopka
Za aktivnega družbenika je veljal vsak družbenik, ki je zgolj imel možnost vpliva, ne glede na to, ali je ta vpliv izkoristil. Za nastanek lastnosti aktivnega družbenika ni potrebno, da bi se zadevni družbenik dejavno ukvarjal z vodenjem poslov. Zadošča, da je imel takšno možnost.
posojilna pogodba - fiktivna posojila - dokazi in dokazovanje - dejansko stanje - pripoznava dolga
Ker iz navedene pogodbe iz leta 2012 izhaja, da se z odkupljeno terjatvijo pobota del glavnice iz posojilne pogodbe iz leta 2010, je sodišče prve stopnje na podlagi te ugotovitve utemeljeno zaključilo, da je z navedeno pogodbo iz leta 2012 toženec pripoznal svoj dolg po posojilni pogodbi iz leta 2010. Zato je toženčev ugovor navideznosti pogodbe utemeljeno zavrnilo.
poslovanje s plačilnimi in kreditnimi karticami - prenehanje denarne terjatve - izvršba na denarna sredstva dolžnika pri organizaciji za plačilni promet - izvršba na denarno terjatev dolžnika
Pri poslovanju s plačilnimi in kreditnimi karticami gre dejansko za tri pogodbe. Prva je sklenjena med banko in prodajalcem (v predmetni zadevi dolžnikom po sklepu o izvršbi), druga je sklenjena med imetnikom kartice in prodajalcem (ob opravi vsakokratne dobave oziroma storitve), tretja pa med banko in imetnikom plačilne kartice. Bistvo tega tristranskega razmerja pa je, da prodajalec plačila dejansko ne dobi od kupca (imetnika kartice), temveč od banke. Ta pa nato plačilo izterja od imetnika plačilne kartice (tudi v primeru, da imetnik kartice nima sredstev, prodajalec, ki je ob sprejemu kartice ravnal ustrezno skrbno, dobi plačilo od banke).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00006151
ZGD-1 člen 227, 233, 248, 263, 347, 530, 547, 548. ZPP člen 14.
vezanost na kazensko sodbo - odgovornost obvladujoče družbe in njenih zakonskih zastopnikov - odvisna in obvladujoča družba - škodljiv pravni posel - povrnitev škode - isto dejansko stanje - dejanski koncern - posojila - prevzem delniške družbe - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - solidarna odškodninska odgovornost - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - pravni standard skrben gospodarstvenik - prodaja delnic - prepoved prodaje - kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - obstoj kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti
V primeru, ko je obvladujočih družb več in ko imajo le-te celo istega zakonitega zastopnika, ni dolžnost odvisnih družb, da raziskujejo, v imenu katere ta zakoniti zastopnik vsakič nastopa.
Odgovornost članov uprave odvisnih družb zaradi sklenitve škodljivih poslov po navodilih obvladujoče družbe bi lahko bila solidarna le v primerih, ko bi organi odvisne družbe takšne posle sklenili tudi brez navodil obvladujoče družbe.
Določilo 14. člena ZPP, po katerem je sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, veže tudi drugostopno sodišče, če pride do pravnomočnosti kazenske obsodilne sodbe do odločitve o pritožbi v pravdnem postopku.
Obvladujoča družba je preko ravnanja drugotoženca uporabila svoj vpliv, da so odvisne družbe ravnale v svojo škodo.
NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - RAZLASTITEV - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00010631
ZNP člen 17, 17/2, 97. URS člen 68, 69. SPZ člen 217, 217/1, 217/2, 218, 218/1, 266, 266/1, 269. ZZK-1 člen 8. OZ člen 86, 101, 119, 323, 336, 364, 1060, 1062. ZOR člen 103, 141, 361, 371, 376, 376/1, 376/2, 387. ZTLR člen 54, 54/1.
odškodnina - določitev odškodnine - postopek za določitev odškodnine zaradi razlastitve - nadomestilo - nepravdni postopek - pravdni postopek - stvarna služnost - služnost v javno korist - ustanovitev služnosti v javno korist - poseg v lastninsko pravico - dopustnost posega v lastninsko pravico - razlastitev - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - konstitutivnost vpisa v zemljiško knjigo - zavezovalni pravni posel - civilnopravno razmerje - priposestvovanje - priposestvovanje služnostne pravice - nepremagljive ovire - zastaranje - zadržanje zastaranja - oderuška pogodba
Ker gre pri ustanovitvi služnosti v javno korist za hud poseg v lastninsko pravico, pritožbeno sodišče pravnega varstva ne bi dalo nasprotnemu udeležencu, če bi se izkazalo, da je v pravnoposlovnem razmerju s predlagateljico ravnal nepošteno. V takem primeru ne bi upoštevalo ugovora zastaranja, še manj pa, da je služnostno pravico pridobil s priposestvovanjem.
Sklenitev pravnega posla o ustanovitvi služnosti v javno korist je lahko ob izkazanih okoliščinah le pretveza, v kateri se zaradi nepoštenega ravnanja pridobitelja skriva nezakonit način pridobitve služnostne pravice, ki ima zato vse značilnosti dejanske (nezakonite) razlastitve.
Nasprotni udeleženec je pravnoveljavno, odplačno na podlagi dogovora, pridobil služnostno pravico, saj v postopku niso bile ugotovljene okoliščine, zaradi katerih bi bila civilnopravna pravila izključena.
dedovanje denacionaliziranega premoženja - odpoved dedovanju - dedna izjava - postopek denacionalizacije - odločba o denacionalizaciji - fideikomisarična substitucija - vstopna pravica - dedovanje na podlagi zakona
Čeprav je res, da dedne izjave, podane do izdaje odločbe v denacionalizaciji, nimajo pravnega učinka glede premoženja, ki pripada upravičencu po odločbi o denacionalizaciji, to vendarle ne velja za tiste dedne izjave, ki so dane, ko je postopek denacionalizacije že v teku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00006437
OZ člen 323, 323/1, 633, 633/3, 634, 639, 660, 662, 663, 663/1. ZPP člen 5, 289, 289/2, 289/3.
gradbena pogodba - kreditna pogodba - dogovor o načinu plačila za opravljena dela - novacija - pripoznava dolga - odgovornost za stvarne napake - očitne stvarne napake - skrite stvarne napake - znižanje plačila zaradi napak - grajanje napak - rok za grajanje napak - prevzem objekta - uzance - odgovornost za solidnost gradnje - pogojni dokazni predlog - kršitev načela konktradiktornosti
Obravnavane kreditne pogodbe ni mogoče obravnavati samostojno, saj je neposredno in izključno povezana s plačilom gradbenih del. Zato je treba šteti, da sta dodatek h gradbeni pogodbi in kreditna pogodba komercialna celota. Gre za specifičen dogovor o načinu plačila za gradbena dela. Po svoji ekonomski logiki je blagovni kredit dogovor o odloženem (obenem lahko tudi obročnem) plačilu že dobavljenega blaga oziroma že opravljene storitve, pri čemer je dobavitelj, ki je hkrati kreditodajalec, upravičen tudi do dodatnih obresti. Posledično ni mogoče trditi, da je od temeljne pogodbe, to je pogodbe o dobavi blaga oziroma opravi storitve, tak kredit povsem neodvisen. S sklenitvijo kreditne pogodbe pravdni stranki nista prenovili svojega razmerja v smislu novacije po prvem odstavku 323. člena OZ.
V primeru pogojenega dokaznega predloga ("po potrebi postavitev izvedenca gradbene stroke") ne gre za veljavno podan dokazni predlog, saj je v pravdnem postopku mogoče le dvoje, bodisi da stranka izvedbo dokaza predlaga in pri njegovi izvedbi vztraja, bodisi da določenega dokaza ne predlaga.
Tožnica je vložila pritožbo zoper sodbo sodišča druge stopnje. Zoper sodbo sodišča druge stopnje pritožba ni dovoljena, saj so bila z izdajo drugostopenjske sodbe izčrpana redna pravna sredstva in je postopek pravnomočno končan. Zato je sodišče prve stopnje ob preizkusu pritožbe skladno s prvim odstavkom 343. člena ZPP pritožbo tožnice zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča kot nedovoljeno pravilno zavrglo.
Sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi od tožnice ponovno zahtevalo, da se izjasni, ali vztraja pri vloženi tožbi. Povsem očitno je namreč, da je tožnica tožbo razširila tudi na izdani drugostopenjski akt tožene stranke, s katerim je bila zavrnjena njena pritožba, vložena zoper prvostopenjsko odločbo.
ZPP člen 30, 30/1, 32, 32/2, 32/2-7, 481, 481/1, 481/1-1.
odločanje v sporu o pristojnosti - gospodarski spor - društvo kot stranka postopka - spor iz najemnega razmerja
Gre za premoženjskopravni spor, pri katerem vrednost spornega predmeta znaša 2.911,86 EUR, predmetni spor pa tudi ne sodi v gospodarske spore. Za odločitev v sporu je torej stvarno pristojno okrajno sodišče. Po trditvah tožeče stranke v dopolnitvi tožbe pa izvira spor iz najemnega razmerja med strankama, in sicer gre za tožbo za plačilo najemnine, tako da je pristojnost okrajnega sodišča podana tudi po določbi drugega odstavka 30. člena ZPP.
V okoliščinah konkretnega primera je tožeča stranka kot kupec nepremičnine hkrati s sklenitvijo prodajne pogodbe kot asignat sprejela nakazilo D.Z., prodajalca po prodajni pogodbi in poroka po dolgoročni kreditni pogodbi 7658/12, kot asignanta, da kupnino poplača namesto njemu, kreditodajalcu F. d.d. kot asignatarju. Asignaciji sta bili realizirani in z njuno realizacijo je D.Z. poplačal svojo obveznost kot porok po kreditni pogodbi, tožeča stranka pa kot kupec po prodajni pogodbi. V posledici poravnave s hipoteko zavarovane terjatve banke pa je bila izbrisana hipoteka na nepremičninah prodanih tožeči stranki, saj za njo ni bilo več podlage.
dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - določitev stikov z otrokom - določitev preživnine - višina preživnine - preživninske potrebe otroka - dokaz z izvedencem
Za oceno preživninskih potreb ni bistveno spreminjanje otrokovih dejavnosti (npr. zamenjava baleta s fitnesom), ali opustitev plavanja oziroma glasbene šole. Povsem življenjsko je, da potrebe niso stalne in da varirajo. Celovitosti življenja ni mogoče preprosto prevesti v numerični svet matematike in denarnih enot. Prav zato so potrebe določene okvirno.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze - upoštevanje vzrokov za nevzdržnost zakonske zveze - dolžnost preživljanja nepreskrbljenega zakonca - preživnina za razvezanega zakonca - pravica do preživnine - nepreskrbljenost zakonca kot pravni standard - potrebe razvezanega zakonca - razpad življenjske skupnosti - izselitev zakonca - ugovor nenastale pravice - trditveno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - pritožbene novote
Toženka ni ugovarjala, da so na strani preživninskega upravičenca vzroki, ki so pripeljali do nevzdržnosti zakonske zveze, zaradi česar bi ji bilo krivično naložiti plačilo preživnine. Na možnost zavrnitve preživninskega zahtevka iz tretjega odstavka 81.a člena ZZZDR se toženka med postopkom ni sklicevala, zato bi bilo odveč vsako ukvarjanje z vzroki za razvezo.
Toženka ni podala ustrezne trditvene podlage, ki bi zadostila abstraktnemu dejanskemu stanu iz 82.c člena ZZZDR, niti ni ponudila ustreznih dokazov, s katerimi bi izkazala ogroženost njenega lastnega preživljanja, niti ni izkazala, da je poleg sebe dolžna preživljati še polnoletnega sina. Zato se prvo sodišče s tem vprašanjem utemeljeno ni ukvarjalo. Dejstvo, da ji občasno pomaga hči, pa samo po sebi še ne zapolnjuje pravnega standarda ogroženosti iz prej citirane zakonske določbe.
nujna pot - ustanovitev nujne poti - priključitev na javno omrežje - priključitev na komunalno omrežje - redna raba stavbe - potrebna potna povezava z javno potjo - nasprotje interesov - potrebe gospodujočega zemljišča - načelo najmanjše obremenitve služeče nepremičnine - višina nadomestila za nujno pot - zmanjšana vrednost nepremičnine
Nujna pot pomeni velik poseg v lastninsko pravico, zato je po mnenju pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče prevelik poudarek dalo koristi, ki bi nastala gospodujočemu zemljišču, premalo pa tehtalo, katera izmed predlaganih poti po služečih zemljiščih bi bila za posameznega lastnika služečega zemljišča manj obremenjujoča v smislu izkoriščanja in uporabe.
Škoda, ki nastane zaradi ustanovitve nujne poti, ni enaka vrednosti prodajne cene po principu primerljivih prodaj, zmanjšane za določene koeficiente, samo tistega dela nepremičnine, kjer pot poteka, ampak predstavlja škoda zmanjšanje možnosti gospodarskega izkoriščanja in uporabe celotne obremenjene nepremičnine. Višine nadomestila torej ni mogoče matematično ugotoviti, kot to velja pri razlastitvi, temveč jo je potrebno vrednostno določiti. Nadomestilo pokriva škodo, ki lastniku zemljišča nastane zaradi zmanjšane vrednosti preostanka obremenjene nepremičnine, omejene možnosti uporabe trase nujne poti in drugo škodo, ki jo je bilo mogoče predvideti v postopku ustanovitve nujne poti. Če je nasprotnima udeležencema nastala škoda zaradi že izdelane idejne zasnove projekta, ki jo bo zaradi ustanovitve nujne poti na njuni nepremičnini potrebno spremeniti, ni videti razloga, da se navedena škoda nasprotnima udeležencema ne bi priznala.
višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - objektivna pogojenost višine odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zlom reber - udarnina prsnega koša - poškodba komolca - udarnina desnega kolka - udarnina stegna - odrgnine - poškodba desnega kolena - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - predhodne degenerativne spremembe
Z izvedenskim mnenjem je bila omejena gibljivost desnega kolena objektivno potrjena, kot tudi težave, ki se zaradi tega pojavljajo. Iz zdravstvene dokumentacije pa ne izhaja, da bi imela tožnica kakršnekoli težave s kolenom pred škodnim dogodkom.