OBLIGACIJSKO PRAVO - PREKRŠKI - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00008513
URS člen 28, 28/1. ZP-1 člen 65, 65/4, 136, 136/1, 136/1-1. ZVPNPP člen 1, 1/1, 1/2, 3, 3-4, 4, 4/1, 4/2, 5, 5/1, 6, 7, 7-19, 15, 15/1, 15/1-3, 15/2. OZ člen 207, 207/1, 209, 209/1.
zavajajoča poslovna praksa - zakonski znaki prekrška - odločba o prekršku - obstoj prekrška - zahteva za sodno varstvo - izročitev - razumen rok - načelo zakonitosti - javna obljuba nagrade
Pravna oseba mora potrošniku izročiti nagrado ali ustrezno nadomestilo v razumnem roku.
Kot razumen rok je mogoče šteti rok, ki ga je pravna oseba, ki je javno obljubljala nagrade, sama (enostransko) določila v splošnih pogojih sodelovanja v nagradni igri.
nujna pot - pooblaščenec za prejemanje pisanj - predujem - predujem za kritje stroškov - prošnja za podaljšanje roka
Sodišče prve stopnje bi moralo v skladu s 147. členom ZPP ob vročitvi predloga nasprotnim udeležencem te pozvati, naj v določenem roku imenujejo skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj in jim obenem sporočiti, katerega od njih bo štelo za skupnega pooblaščenca, če ga ne bodo imenovali sami. Sodišče prve stopnje tega doslej ni storilo. Ker je očitno napačno razumelo tovrstno pobudo predlagateljev, jim je v sklepu z dne 15. 3. 2017 naložilo plačilo spornega predujma, čeprav za to ni imelo opore v zakonu.
začasni zastopnik - nagrada in stroški začasnega zastopnika - nagrada za zastopanje na naroku
Začasni zastopnici je, ko je na narok pristopila toženka osebno, pravica zastopati toženko na podlagi sklepa sodišča prenehala. Nagrada za zastopanje na naroku in za sklenitev sodne poravnave ji gre zato lahko le kot toženkini pooblaščenki ob izkazanem pooblastilnem razmerju, ni pa teh stroškov dolžna (vnaprej) nositi tožeča stranka, razen kolikor so bili stroški zakonite stopnice potrebni.
ustavitev postopka zaradi umika tožbe - pravdni stroški po umiku tožbe - priglasitev stroškov postopka
Ob konkurenci vsebine vlog o stroških, ki jih je podala tožena stranka, prevlada kasnejša vloga, s katero je tožena stranka sodišču sporočila, da z umikom soglaša in ne priglaša stroškov.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - nerazdelna taksna obveznost - zavezanec za plačilo sodne takse
V predmetni zadevi ni sporno, da sta prvo toženka in drugo toženec dolžna solidarno plačati eno sodno takso za ugovor zoper sklep o začasni odredbi v višini 30,00 EUR. Sporno pa je, ali je sodišče prve stopnje postopalo nepravilno, ko je izdalo dva plačilna naloga z različnima opravilnima številkama, od katerih se je vsak glasil na plačilo 30,00 EUR.
S tem, ko je sodišče prvo toženki in drugo tožencu izdalo vsakemu svoj plačilni nalog in pri tem navedlo, da gre za solidarno obveznost, ni kršilo določb ZST-1 in gre še vedno za eno taksno obveznost (nenazadnje je tudi referenca za plačilo na obeh plačilnih nalogih enaka).
ZPP člen 30, 30/1, 32, 32/1, 47, 47/1. ZZZDR člen 10.a.
premoženjskopravni spor - skupno premoženje zakoncev - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - sporna vrednost predmeta
Spor zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju zakoncev je premoženjsko pravni spor. Zato je zanj stvarno pristojno sodišče, ki je pristojno glede na vrednost spornega predmeta.
brezplačna pravna pomoč - izvršilni stroški - stroški izvršitelja - odvetniški stroški - zahteva upnika za povrnitev stroškov - izplačilo v breme proračuna sodišča
Izvršiteljevo plačilo za delo in stroške se, kadar je upniku dodeljena brezplačna pravna pomoč, opravi v breme proračuna, zato ni pravne podlage, da bi sodišče ugodilo upničinemu zahtevku za povrnitev stroškov po obračunu izvršitelja. Sredstva za plačilo storitev po ZBPP se izplačujejo tudi odvetnikom, ki so dolžni voditi stroškovnik o opravljenih storitvah pravne pomoči ter ga navesti na ali priložiti k napotnici zaradi obračuna in plačila opravljenih storitev pravne pomoči, zato upnica neutemeljeno zahteva povrnitev stroškov udeležbe odvetnika pri opravi izvršilnega dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL00006256
ZPP člen 343, 343/4, 355. ZZVZZ člen 87, 87/1. OZ člen 171. URS člen 25.
nedovoljena pritožba - deljena odgovornost - regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - kršitev predpisov o varstvu pri delu - soodgovornost oškodovanca
Sodišče mora v primeru, ko delodajalec trdi, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi oškodovanec, njegov delavec, ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. V primeru soodgovornosti delavca je regresni zahtevek ZZZS omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec. ZZVZZ namreč ne ureja vprašanja vzročne zveze. Zato je treba ugovore v zvezi z deljeno odškodninsko odgovornostjo zaradi delovanja več vzrokov na nastanek škode presojati v skladu s splošnimi pravili OZ o deljeni odgovornosti.
ZPP člen 180, 180/3, 214, 214/1, 214/2, 224, 224/1, 333, 333/1, 343. SPZ člen 37, 37/2, 132, 132/1, 201, 201/1. OZ člen 86, 87, 87/1, 93, 346.
dopolnitev pritožbe po izteku pritožbenega roka - prenos lastninske pravice v zavarovanje - komisorni dogovor - neomejeno uveljavljanje ničnosti - ničnost pogodbenih določil - pravne posledice ničnosti - pogoji za vrnitveni zahtevek - obogatitveni zahtevek obligacijskopravne narave - zastaranje obogatitvenega zahtevka - notarski zapis kot javna listina - izpodbojna pravna domneva - javna listina izpodbijanje domneve resničnosti
Nični sta prodajna in posojilna pogodba, s katerima sta stranki izigrali namen prepovedi iz prvega odstavka 132. člena SPZ, namreč, obvarovati dolžnika pred zlorabo, kadar bi upnik prejel stvar, ki je vredna več kot njegova terjatev. Poslovni namen pogodbenikov ni bil trajno prenesti lastninsko pravico, temveč zgolj utrditi tožnikovo obveznost vračila dolga oziroma zavarovati toženčevo terjatev iz posojilne pogodbe. Doseženi učinek je bil dejansko enak kot pri zastavni pogodbi s prepovedanim komisoričnim sporazumom (lex commissoria).
Pravica do uveljavljanja ničnosti ne ugasne, kar pa ne velja za obogatitvene zahtevke, ki so posledica ničnosti.
Res je notarski zapis javna listina, za katero se domneva, da je njena vsebina resnična, vendar so vsa dokazna sredstva v pravdnem postopku enakovredna. Navedeno zakonsko domnevo je torej mogoče izpodbiti s katerimkoli dokazom.
Toženec bi lahko dopolnil pritožbo zoper sodbo le do izteka pritožbenega roka. Kasneje pridobljeni dokaz bi lahko uveljavljal s predlogom za obnovo postopka in ne z dopolnitvijo pritožbe. Ker je bila ta prepozna, jo je sodišče utemeljeno zavrglo.
sprememba otrokovega osebnega imena - sprememba priimka mladoletne osebe - pristojnost sodišča - nadomestitev soglasja starša - pogoji za spremembo - utemeljen razlog - otrokova korist - zaslišanje otroka - življenjske potrebe otroka - izrek sklepa
Razlogi praktične narave narekujejo, da je v korist mladoletnega otroka, da se k očetovemu priimku, ki ga je nosil doslej, doda še maminega, ki ji je deček zaupan v vzgojo in varstvo ter pri njej živi. Sprememba bo olajšala težave pri prehodu državne meje, težave z urejanjem zadev v ustanovah (kar oboje je povezano z otrokovo identifikacijo z mamo, ki se piše drugače) ter težave s povezanostjo z mamino širšo družino, v kateri deček biva in kjer imajo vsi, razen dečka, tak priimek.
lastninjenje družbene lastnine pravnih oseb - solastninska pravica na nepremičnini
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je (tudi) tožeča stranka imela pravico uporabe na sporni nepremičnini na dan uveljavitve ZLNDL (25. 7. 1997). Ugotovilo je, da je kot ena od soinvestitorjev po Samoupravnem sporazumu št. 2/82 o združevanju dela in sredstev za skupno izgradnjo in koriščenje radiorelejne postaje B. iz leta 1982 imela pravico uporabe predmetne nepremičnine oz. objekta B. za opravljanje svoje dejavnosti in da je le-to tudi koristila. Solastninsko pravico je pridobila v deležu, sorazmernemu njenemu vložku sredstev, to je v obsegu 1231/10000.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve obveznosti - pritožbeni razlogi
Zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje je lahko posledica uveljavljenih bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, kar nenazadnje izhaja že iz zakonskega besedila drugega odstavka 371. člena ZKP, medtem ko je lahko kazenski zakon nepravilno uporabljen le tedaj, ko je bilo predhodno dejansko stanje popolno in pravilno ugotovljeno. Če ni, je to predmet drugega samostojnega pritožbenega razloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00007318
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 270.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo objektivne pogojenosti odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - pravno vprašanje - pravno priznana škoda - valorizacija odškodnine - valorizacija delnega plačila odškodnine
Presoja, ali je oškodovankina zunanjost po poškodbi in končanem zdravljenju ostala tako spremenjena, da jo je mogoče opredeliti kot skaženost, je prepuščena sodišču in ne izvedencu, saj gre za pravno vprašanje. Glede na ugotovitev izvedenca ortopeda, da je tožničin levi nart (le) za centimeter širši od desnega, je očitno, da gre za komaj zaznavno in ne za izstopajočo spremembo tožničine zunanjosti. Za povrh je v izvidu izvedenca ortopeda jasno navedeno, da niti tožničina osebna zdravnica že dva meseca in pol po poškodbi ni več zaznala zatrjevane otečenosti tožničinega levega stopala. Prej opisane spremembe zato tudi po presoji pritožbenega sodišča objektivno ni mogoče opredeliti kot skaženost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007391
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7. ZPP člen 205, 205/3, 208, 208/1. OZ člen 1012.
poroštvo - izbris gospodarske družbe - učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev - odgovornost družbenika izbrisane družbe - aktivni družbenik - pravno nasledstvo po izbrisu družbe - nadaljevanje pravdnega postopka
Za aktivnega družbenika je veljal vsak družbenik, ki je zgolj imel možnost vpliva, ne glede na to, ali je ta vpliv izkoristil. Za nastanek lastnosti aktivnega družbenika ni potrebno, da bi se zadevni družbenik dejavno ukvarjal z vodenjem poslov. Zadošča, da je imel takšno možnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00006658
ZZK-1 člen 80, 80/3, 80/4. ZIZ člen 270, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-3, 272/3.
ugotovitev obsega in deležev na skupnem premoženju - predlog za izdajo začasne odredbe - predpostavke za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža - zaznamba spora - učinki zaznambe spora - zaznamba spora za pridobitev lastninske pravice - nenadomestljiva škoda - objektivna nevarnost - trditveno in dokazno breme - trditvena podlaga
Stališče sodišča prve stopnje glede učinkov zaznambe spora je materialnopravno pravilno. Sodišče prve stopnje je o tem navedlo obsežne razloge in pravilno zaključilo, da glede na 80. člen ZZK-1 zaznamba spora varuje pridobitelja pred vsemi kasnejšimi vpisi stvarnih pravic, torej tudi hipoteko. Neutemeljene so tako pritožbene navedbe, da naj bi zaznamba spora pridobitelja varovala le pred morebitno odtujitvijo nepremičnin. Zakon namreč govori o vseh vpisih in ne le o vpisu lastninske pravice.
Res sta sicer učinka zaznambe spora pridobitve lastninske pravice in prepovedi odtujitve in obremenitve različna in je učinek začasne odredbe takojšen, medtem ko zaznamba spora za vpise ne predstavlja ovire, omejuje pa jih s pogojno veljavnostjo. Bistveno pa je, da bo v primeru, da bo tožnica, (v korist katere je vpisana zaznamba spora o pridobitvi lastninske pravice pri nepremičninah, glede katerih tožnica predlaga izdajo začasne odredbe) v pravdi uspela, lahko vknjižila svojo pravico v vrstnem redu zaznambe spora in bo zemljiško sodišče po uradni dolžnosti dovolilo izbris vseh vpisov iz tretjega oziroma četrtega odstavka 80. člena ZZK-1. Navedeno pomeni, da ni izkazana zatrjevana nevarnost, da bo v konkretnem primeru (ob zaznambi spora) uveljavitev terjatve tožnice onemogočena ali precej otežena (predpostavka iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ).
Sodišče je nadalje pravilno navedlo, da tožnica ob postavljeni trditveni podlagi ni izkazala razlogov, zakaj ji zaznamba spora ne zadošča oziroma zakaj bi ji brez predlagane začasne odredbe nastale negativne posledice (nenadomestljiva škoda) zaradi morebitnega razpolaganja (tovrstnih trditev namreč tožnica ni podala). Tudi če bi toženec nepremičnine dejansko odtujil, je tožnica z zaznambo spora za tak primer zaščitena. Neutemeljene so zato navedbe, da bi imela tožnica v primeru odtujitve zgolj obligacijsko terjatev, saj to ne drži in zato te trditve nenadomestljive škode ne utemeljujejo.
Pri globalni cesiji (odstop vseh obstoječih in bodočih terjatev) gre predvsem za odstop bodočih terjatev zato je jasno, da je le-ta večinoma anticipirana (vnaprejšnja) cesija, ki pridobi pravne učinke z nastankom konkretnih terjatev. Terjatve, ki obstajajo že v času sklepanja fiduciarnega dogovora, morajo biti določene že takrat, za bodoče terjatve pa je dovolj, če so določene ob njihovem nastanku oz. prehodu na fiduciarja. Ob sklepanju anticipirane cesije pa zadostuje njihova določljivost.
Plaščna cesija je po pravni naravi predpogodba o odstopanju posamičnih terjatev, ko te nastanejo. Pri plaščni cesiji se fiduciant zaveže pošiljati fiduciarju sezname terjatev do dolžnikov, in sicer najmanj do višine zavarovanega kredita. Šele s pošiljatvijo seznama te terjatve preidejo na fiduciarja. Fiduciant se s plaščno cesijo v bistvu zaveže prenesti na fiduciarja terjatve, ko bodo te nastale. Glede na to gre pri plaščni cesiji zmeraj za prenos obstoječih terjatev.
Tudi pri vnaprejšnji cesiji bodočih terjatev sicer učinki nastopijo šele z nastankom terjatev in s tem trenutkom preidejo na cesionarja. Vendar pa se ta prenos zgodi bistveno drugače, kot pri plaščni cesiji. Ni namreč potreben dodatni prenosni akt cesije, kar pa je za pravne učinke plaščne cesije vselej pogoj.
"Če je anticipirana fiduciarna cesija sklenjena izven obdobja izpodbijanja (269. člen ZFPPIPP na splošno opredeljuje obdobje izpodbijanja) in čeprav posamične terjatve nastajajo v obdobju izpodbijanja ter na podlagi anticipirane cesije (v obdobju izpodbijanja) prehajajo v premoženje fiduciarja, je ločitvena pravica veljavno nastala in ne gre za izpodbojno pravno dejanje stečajnega dolžnika. Učinki anticipirane cesije (in s tem ustanovitev zavarovanja za fiduciarja) nastopijo z nastankom terjatve samodejno, zato stečajni dolžnik ne opravi nobenega (dodatnega) pravnega dejanja, ko terjatev nastane (glej 271. člen ZFPPIPP)."
bistvena kršitev določb postopka - razpravno načelo - požig - s požigom povzročena škoda - prištevnost
Pritožbeno sodišče se ne strinja s stališčem pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje pritožbeno izpostavljene tožnikove trditve, kot neprerekane šteti za priznane. Iz siceršnjih toženkinih navedb izhaja zanikanje vseh tožnikovih trditev o nastanku zavarovalnega primera kot bodočega, negotovega in od izključne volje tožnika neodvisnega dogodka in toženkino vztrajanje pri trditvah, da je tožnik povzročil zavarovalni primer namenoma.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00013188
ZKP-UPB8 člen 18, 18/1, 355, 355/2, 371, 371/1-11, 371/2.
razlogi o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - dokazni predlog - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - celovita dokazna ocena
Pritožnik nima prav, ko izpodbija pravilnost in popolnost ugotovitve dejanskega stanja obravnavanega kaznivega dejanja goljufije na škodo Evropskih skupnosti. Podaja svojo dokazno oceno, ki je drugačna od tiste, sprejete in utemeljene v izpodbijani sodbi. Razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov so prepričljivi in razumni. Pritožnik s ponavljanjem že ocenjevanih trditev in z nestrinjanjem z oceno, da dokazi niso materialnopravno relevantni, ne more uspeti, saj z navedbami v pritožbi ni izkazal, da bi bili dokazi uspešni, kar bi moral izkazati z določeno stopnjo verjetnosti glede na ostale, izvedene dokaze, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje gradilo zaključke o odločilnih dejstvih ter krivdi obtoženca.