Tožeča stranka je trdila le, da idejne zasnove ni naročila in da je tožena stranka ni izdelala, to pa so ugovori, ki so usmerjeni v izpodbijanje temelja, ne pa višine terjatve. Posledično je sodišče prve stopnje višino terjatve pravilno štelo za priznano/nesporno (drugi odstavek 214. člena ZPP). V takšnem primeru pa do dokaznega postopka niti ne pride, saj se priznanih dejstev ne dokazuje (prvi odstavek 214. člen ZPP).
Izstavitev, prejem in (ne)knjiženje računa ni pogoj za obstoj obveznosti oziroma nastanek terjatve in/ali njeno veljavnost.
Za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov po višini ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi sodbe, temveč zadostuje, da je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus na pritožbeni stopnji, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - skrajšanje preizkusnega obdobja - stečajna masa
Na podlagi ugovora proti odpustu obveznosti zaradi skrajšanja preizkusnega obdobja je dopustno skrajšati tudi preizkusno obdobje, ki je bilo prej določeno v trajanju več kot dve leti, če so podane izjemne okoliščine. Izjemne okoliščine so določene v osmem odstavku 400. člena ZFPPIPP (stečajni dolžnik nima prejemkov ali so neznatni in ni izgledov, da bi bil v naslednjih dveh letih zmožen prejemati pomembno višje prejemke ali pridobiti premoženje večje vrednosti). Dolžnik pa takih izjemnih okoliščin ni zatrjeval, še več, v teku je postopek ugotavljanja skupnega premoženja, na podlagi katerega dolžnik utegne pridobiti solastni delež na nepremičnini, po GURS ocenjeni na 250.000,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00007232
ZPP člen 347, 347/3, 347/4, 347/5. OZ člen 9, 472. SZ-1 člen 68, 71.
pogodba o poslovnem sodelovanju - upravnik - razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami - pasivna legitimacija - izpolnitev pogodbene obveznosti - stroški ogrevanja - delitev stroškov - delilnik stroškov toplotne energije
Upravnik se dobavitelju lahko zaveže kot plačnik blaga in storitev, ki so (sicer) namenjene etažnim lastnikom.
Pogodba o dobavi in montaži radijskih delilnikov toplote je bila sklenjena v imenu in za račun etažnih lastnikov in bodo zato v končni posledici plačniki opravljenih storitev etažni lastniki. Ker pa je tožena stranka (kot upravnik) v razmerju do tožeče stranke (kot dobavitelja) prevzela obveznost, da bo zagotovila sredstva za poravnavo njenih računov, pa lahko plačilo v tem postopku vtoževane terjatve zahteva od nje.
Z dobavo in vgradnjo delilnikov ter predložitvijo korekturnih faktorjev je tožeča strank omogočila delovanje sistema delilnikov, na podlagi katerega bi bilo mogoče obračunati stroške ogrevanja. Opustitev izvedbe testnih meritev in testnega obračuna tega ne spremeni.
vsebina spora - odločanje v pravdnem postopku - pravila postopka - tožba na ugotovitev obstoja solastninske pravice - skupna lastnika - pravni naslov
V tožbi tožnik ni predlagal razdružitve skupne lastnine, o čemer se odloča v nepravdnem postopku, ampak s tožbo od zemljiškoknjižnega (skupnega) lastnika zahteva, da se ugotovi obstoj solastninske pravice glede vsake od nepremičnin v polovičnem deležu. O taki zadevi se odloča v pravdnem postopku.
neupravičena pridobitev - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - privolitev v prikrajšanje - postavitev novega izvedenca - razpravno načelo
Res je po 190. členu OZ neupravičeno pridobljeno korist treba vrniti, vendar je tožničino tezo, da je sporne storitve preplačala v zmoti, pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje. Ker je tožnica vedela za dejansko število uporabnikov, znesek na računu pa je ostajal enak oziroma se ni znižal, se je brez dvoma zavedala, kaj plačuje. Spornih obveznosti torej ni izpolnila v dvomu, pač pa je očitno privolila v svoje prikrajšanje, zato ni upravičena do vračila (191. člen OZ). Vprašanje, ali si je pridržala pravico zahtevati nazaj, se ob tem izkaže za nepomembno.
ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 453, 458, 458/1, 495, 495/1. ZBPP člen 46, 46/2, 46/3.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme - prekoračitev trditvene podlage - razpravno načelo - pritožbena novota - stroški postopka - brezplačna pravna pomoč
Pritožnik uveljavlja relativno bistveno kršitev pravil postopka po 212. členu ZPP v zvezi z določbo 7. člena ZPP, ki ni zajeta v drugem odstavku 339. člena ZPP. To skladno z izrecno določbo prvega odstavka 458. člena ZPP ni dopusten pritožbeni razlog.
Pritožbena navedba, da je bila tožeči stranki dodeljena brezplačna pravna pomoč, nima opore v podatkih spisa, niti ni izkazana v pritožbi. Zgolj pavšalno navajanje, da ji je pooblaščenka tožeče stranke v komunikaciji s pooblaščenko tožene stranke omenila, da tožečo stranko zastopa po določbah ZBPP, brez predlaganja dokazov o resničnosti le-tega, pritožbenega sodišče ne prepriča.
stroški v nepravdnem postopku - krivdno načelo - umik predloga v nepravdnem postopku - odločanje o stroških postopka ob upoštevanju vseh okoliščin primera - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Ob odsotnosti trditvene podlage, da je šlo pri vložitvi predloga v nepravdnem postopku za šikaniranje, ZNP ne nudi zakonske podlage za odločanje o stroških po umiku predloga. V takem primeru je podlaga 413. člen ZPP, kjer sodišče pretehta vse okoliščine primera in pojasni, zakaj je odločilo po prostem preudarku ter kakšen rezultat je ta prosti preudarek prinesel.
Tožena stranka pritožbe zoper navedeni sklep ni vložila (pravočasno), zato je slednji postal pravnomočen. Izpodbijanje v pritožbi zoper v uvodu te odločbe navedeni sklep tako ni mogoče, tudi sicer pa višje sodišče poudarja, da je vročilnica javna listina, ki dokazuje vročitev. Ta dokaz je sicer mogoče izpodbiti, a le z določno in z dokazi podprto trditveno podlago o razlogih za njeno neverodostojnost. S pavšalnim ugovorom, da toženi stranki sklep ni bil vročen in da je prejela pošiljko z vsebino, ki ni namenjena njej, bremenu ni zadostila. Posebej ne ob dejstvu, da domnevne pošiljke, ki ji ni bila namenjena, ni predložila k pritožbi.
gospodarski spor majhne vrednosti - pavšalen ugovor - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev - neizvedba predlaganih dokazov
Sodišču ni treba izvesti vseh dokazov, ki jih stranke predlagajo. Z utemeljenimi razlogi lahko njihovo izvedbo zavrne. Eden od takšnih utemeljenih razlogov je, da stranka, ki dokaz predlaga, sploh ne poda (dovolj konkretnih) trditev, ki bi se z njegovo izvedbo potrjevale.
SZ-1 člen 30. - člen 25, 26, 27. ZPP člen 452, 453.
spor majhne vrednosti - stroški dobavitelja - stroški upravljanja - porazdelitev dokaznega bremena - razdelitev stroškov - ključ delitve stroškov - zavezanec za plačilo stroškov - dolžnost etažnih lastnikov - najemna pogodba - solastnina etažnih lastnikov - pravočasne trditve - pravočasen dokaz - delilnik stroškov za dobavo toplotne energije
Za plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, so odgovorni etažni lastniki v skladu s svojimi solastniškimi deleži, razen, če pogodba o medsebojnih razmerjih določa drugače.
Ker iz najemne pogodbe (za najem stanovanja v solasti etažnih lastnikov) izhaja, da jo je podpisala tožnica po pooblastilu etažnih lastnikov, pritožbeno sodišče pritrjuje tožnici, da so se etažni lastniki na ta način odpovedali ločenemu zaračunavanju obratovalnih stroškov najemnikom.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu, z neupoštevanjem trditev in dokaznih predlogov glede razdelitve toplotne energije, pa je tudi poseglo v tožničino pravico do izjave. Toženka pa je v pobot uveljavljala tudi določen znesek iz naslova zbranih najemnin, ki naj bi jih tožnica zbirala in zadrževala brez pravne podlage, o čemer sodišče prve stopnje še ni odločalo.
V obravnavanem primeru, ko gre za ugotavljanje invalidnosti, je v predlogu za izdajo začasne odredbe potrebno izkazati verjetnost terjatve na podlagi zatrjevanih dejstev in dokazov, enake tistim, ki se obravnavajo pri vsebinskem odločanju zadeve, ob izkazani vsaj še eni izmed predpostavk določeni v drugem odstavku 272. člena ZIZ. Pomeni, da terjatev v konkretnem primeru predstavlja ugotovitev nastanka invalidnosti III. kategorije s potrebno časovno oziroma podredno časovno in stvarno omejitvijo.
Vsaka škoda, še zlasti, če se jo da nadomestiti in če gre za spremenjene okoliščine, ni mogoče šteti za nenadomestljivo škodo. Tako ob ugotovitvi posebne komisije, da so podani utemeljeni razlogi, da delodajalec ne more izpolniti svojih dolžnosti do delovnega invalida, ni mogoče govoriti o nenadomestljivi škodi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poklicna rehabilitacija - sodna razveza - denarno nadomestilo - II. kategorija invalidnosti
Ob upoštevanju dejstva, da je bil tožniku rok za dokončanje poklicne rehabilitacije podaljšan do 30. 9. 2016, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožena stranka v izredni odpovedi tožniku neutemeljeno očitala, da je namerno huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker poklicne rehabilitacije ni zaključil do 31. 3. 2016.
sklep o prenosu terjatve - rubež denarne terjatve - prenos terjatve v izterjavo - procesni pogoji - pravnomočnost sklepa o rubežu - dolžnikov dolžnik - poplačilo upnikove terjatve - obstoj terjatve - ustavitev izvršbe - ugovorni razlog
Sklep o prenosu terjatve v izterjavo predstavlja zgolj procesno-tehničen sklep, ob njegovi izdaji pa sodišče ne preverja obstoja in višine izterjevane terjatve.
plačilni nalog za plačilo sodne takse - nerazdelna taksna obveznost - zavezanec za plačilo sodne takse
V predmetni zadevi ni sporno, da sta prvo toženka in drugo toženec dolžna solidarno plačati eno sodno takso za ugovor zoper sklep o začasni odredbi v višini 30,00 EUR. Sporno pa je, ali je sodišče prve stopnje postopalo nepravilno, ko je izdalo dva plačilna naloga z različnima opravilnima številkama, od katerih se je vsak glasil na plačilo 30,00 EUR.
S tem, ko je sodišče prvo toženki in drugo tožencu izdalo vsakemu svoj plačilni nalog in pri tem navedlo, da gre za solidarno obveznost, ni kršilo določb ZST-1 in gre še vedno za eno taksno obveznost (nenazadnje je tudi referenca za plačilo na obeh plačilnih nalogih enaka).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00006559
ZFPPIPP člen 224, 224/2. ZPP člen 7, 7/1, 205, 205/1, 205/1-4, 214, 214/2, 286, 286/4, 454, 458, 458/1. OZ člen 419.
osebni stečaj - začetek postopka osebnega stečaja - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - stečajna masa - narava terjatve - prekinitev pravdnega postopka - spori majhne vrednosti - pritožbene novote - prenos terjatve - obvestitev dolžnika - trditveno in dokazno breme - zahteva sklepčnosti - zahteva dokazanosti - ugovor zastaranja - petletni zastaralni rok
Nad pritožnico se je 30. 8. 2017 začel postopek osebnega stečaja. To ima glede na naravo vtoževane terjatve za posledico prekinitev pravdnega postopka po samem zakonu (4. točka 205. člena ZPP). Stečajni postopek je bil začet po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena vsa procesna dejanja oziroma so potekli roki zanje. Ker je do prekinitve prišlo po izdaji odločbe sodišča prve stopnje in po tem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa procesna dejanja, ni ovire, da pritožbeno sodišče ne bi izdalo odločbe.
ni soprispevka oškodovanca - avtomobilsko kasko zavarovanje - kraja avtomobila
Tožnik je vozilo parkiral na dvorišče stanovanjske hiše, ga zaklenil in ključe odložil v stanovanjski hiši, ki jo je po odhodu prav tako zaklenil. S svojim ravnanjem ni povzročil ali prispeval k nastanku zavarovalnega primera.
ZPP člen 30, 30/1, 32, 32/1, 47, 47/1. ZZZDR člen 10.a.
premoženjskopravni spor - skupno premoženje zakoncev - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - sporna vrednost predmeta
Spor zaradi ugotovitve obsega in deležev na skupnem premoženju zakoncev je premoženjsko pravni spor. Zato je zanj stvarno pristojno sodišče, ki je pristojno glede na vrednost spornega predmeta.
ZST-1 člen 11, 14a, 14a/2, 35. ZDavP-2 člen 159, 160.
plačilo takse za revizijo - odlog plačila sodne takse - pravnomočnost sklepa - ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - bistveno spremenjene okoliščine - ne bis in idem - nov plačilni nalog - določitev roka za plačilo takse - ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - izterjava neplačane sodne takse
Po 158. členu Ustave Republike Slovenije je mogoče pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom. Noben zakon pa ne določa, da bi se lahko v postopkih za plačilo sodnih taks zaradi okoliščin, nastalih po izdaji sodne odločbe, ki bi poslabšale premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje taksnega zavezanca, zahtevala sprememba pravnomočne odločitve. Zato vsebine sklepa o odlogu taksne obveznosti tožeče stranke s 3. 11. 2015, ne glede na navedbe pritožnice, ni več mogoče presojati.
Res je, da je bil tožeči stranki v tem postopku po izdaji odločbe o reviziji poslan nov plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek o reviziji. Vendar smisel in namen novega plačilnega naloga, izdanega na podlagi drugega odstavka 14a. člena ZST-1, ni v tem, da bi se taksnemu zavezancu omogočil vnovični preizkus vsebinskih razlogov za oprostitev že odloženega plačila sodne takse. Namen novega plačilnega naloga je v tem, da se taksnega zavezanca, ki praviloma ne ve, kdaj bo izdana odločba, do katere mu je sodišče odložilo obveznost plačila takse, opozori, da je njegova taksna obveznost zapadla in da se mu za plačilo takse pusti dodatni rok. Novi plačilni nalog zato nikakor ne more pomeniti nove odločitve o dolžnosti plačila sodne takse (in posledično podelitve novega roka za vložitev predloga za taksno oprostitev).
Sodišče prve stopnje je presojalo dolžnikov premoženjski položaj premalo celovito, saj ni upoštevalo določila tretjega odstavka 12.a člena ZST-1, v katerem je določeno, da se premoženje, s katerim stranka in njeni družinski člani dejansko ne morejo razpolagajo, ne upošteva.
začasni zastopnik - nagrada in stroški začasnega zastopnika - nagrada za zastopanje na naroku
Začasni zastopnici je, ko je na narok pristopila toženka osebno, pravica zastopati toženko na podlagi sklepa sodišča prenehala. Nagrada za zastopanje na naroku in za sklenitev sodne poravnave ji gre zato lahko le kot toženkini pooblaščenki ob izkazanem pooblastilnem razmerju, ni pa teh stroškov dolžna (vnaprej) nositi tožeča stranka, razen kolikor so bili stroški zakonite stopnice potrebni.