izterjava nedenarne terjatve - obračun plače - dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug
V Sloveniji je uveljavljen sistem bruto dohodkov, kar pomeni, da je delavec upravičen do plače v bruto znesku (126. člen ZDR-1), le da delavec celotnega zneska ne prejme na svoj račun, ampak je predpisan način izvršitve navedene denarne obveznosti tako, da delodajalec takoj odtegne (zadrži) od bruto zneska del za plačilo javnih dajatev. Delavec prejme denarni znesek plače, ki je že zmanjšan za predpisane davke in prispevke (neto plačo). Delodajalec ima vlogo dolžnika iz delovnega razmerja, ki je hkrati tudi vloga plačnika javne dajatve (za delavca) na za posamezno javno dajatev posebej predviden račun. Šele s plačilom davkov in prispevkov (javnih dajatev) je v celoti izpolnjena celotna delovnopravna obveznost plačila plače delavcu.
Obračun ni samostojna nenadomestna nedenarna obveznost, torej takšna, ki jo lahko opravi le dolžnik. Ravnanja, ki jih ne more storiti nihče drug, so izjema od pravila, da so obveznosti nadomestne. Dejanski obračun plače, regresa in pripadajočih javnih dajatev lahko opravi kdorkoli, ki ima na voljo obračunsko orodje, ki upošteva predpisane zakonske elemente. Pri tem pa je bistveno, da je obračun nedeljivo povezan z denarno obveznostjo, saj pomeni nepogrešljiv del izpolnitvenega ravnanja plačila. V izvršilnem postopku je dopustno uveljaviti le končni pravni interes upnika, ki je v plačilu. Za ločeno izvršbo glede obračuna brez izvedbe plačila denarne obveznosti pa upnik nima pravnega interesa.
Naložitev in izterjava denarne kazni v skladu z določili 226. člena ZIZ kot prisile za izvedbo obračuna denarne obveznosti je prekomeren poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave). Denarna kazen je dopustna le, če drug način izterjave ni mogoč. Za namen izterjave denarne obveznosti so predpisana sredstva prodaje in prenosa dolžnikovega premoženja (30. člena ZIZ), ki učinkovito omogočajo upniku, da pride do poplačila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00006868
ZPP člen 1, 13, 182. ZEN člen 8, 9, 47.
sodna ali upravna pristojnost - ni upravni postopek - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - varstvo lastninske pravice - vezanost na pravnomočno upravno odločbo - razsojena stvar (res iudicata) - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek) - objektivna identiteta - evidentiranje nepremičnin - potek meje po podatkih zemljiškega katastra - geodetska napaka
Določbe Zakona o evidentiranju nepremičnin ne posegajo v določbe ZPP, v skladu s katerim je sodišče, ki odloča v pravdnem postopku, pristojno za odločanje v sporu o obstoju lastninske pravice določene osebe na določenem delu zemeljske površine. Pristojnosti upravnih organov v geodetskem postopku in sodišča se sicer nanašajo na iste dele zemeljske površine, vendar so po Zakonu o evidentiranju nepremičnin ločene. Praviloma gre za položaj, ko se odločanje v vsakem postopku nanaša na vprašanja iz pristojnosti vsakega od organov in je vsak organ pri odločanju samostojen. Le v primeru, ko je odločitev o nekem vprašanju v pristojnosti upravnega organa in je upravni organ o tem pravnomočno odločil, pa je sodišče na tako odločitev vezano.
Tožnik je podredni zahtevek oblikoval kot ugotovitev, dejansko pa s podrednim zahtevkom zasleduje isto posledico kot s primarnim - ponovno zahteva ugotovitev, da je lastnik spornega zemljišča. V takem primeru je kumulacija zahtevkov le navidezna. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je take zahtevke treba obravnavati kot en zahtevek.
spor glede obsega zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev dedičev na pravdo - oseba, katere pravica je manj verjetna
V primeru, ko sta nepremičnina in družba vpisani v zemljiško knjigo oziroma v sodni register družb, je po ustaljeni sodni praksi manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga oziroma sodni register družb.
Ne glede na to, da bo v pravdnem postopku dedinja nastopila kot tožena stranka, bo zaradi zakonske domneve, da je premoženje, ki ga zakonca z delom pridobita med trajanjem zakonske zveze njuno skupno premoženje, morala dokazovati, da gre za njeno posebno premoženje.
delitev stvari v solastnini - način delitve - civilna delitev - pogoji za fizično delitev solastnine
Nasprotna udeleženka si prizadeva za fizično delitev, po kateri bi sama obdržala del nepremičnin, preostali del pa bi skupno pripadel predlagateljem. Predlog delitve, ki ohranja solastninsko skupnost na strani predlagateljev, bi bil možen zgolj ob izrecnem soglasju predlagateljev, ki pa so v postopku takšno delitev večkrat izrecno zavrnili.
solastnina - nerazdeljena solastnina - dogovor o uporabi solastne stvari - pravica souporabe - samostojna stvar - skupni prostor - zahtevek za izročitev nepremičnine - zahtevek na izročitev v posest - nesklepčen tožbeni zahtevek
Čeprav je sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženka nima pravnega naslova za uporabo celotne kleti, ki pripada skupno stanovanjema obeh pravdnih strank, tožnica kot solastnica ne more zahtevati izročitve dela skupne kleti v izključno uporabo, temveč bi lahko zahtevala zgolj izročitev solastne kleti v souporabo. Stvar v solastnini namreč ni razdeljena, razdeljena je le lastninska pravica (65. člen SPZ). Vsak od solastnikov je upravičen do uporabe in posesti celotne stvari v sorazmerju s svojim deležem. Dokler med solastniki ni sporazuma o uporabi solastne stvari, posamezni solastnik ne more zahtevati posesti točno določenega obsega nepremičnine. Tak tožbeni zahtevek ni sklepčen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00007731
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/1, 399/3, 399/4, 399/4-3, 406, 406/1, 406/1-1, 406/2. OZ člen 9, 9/1, 9/2, 1012. ZPP člen 285.
postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zakonska domneva - zloraba pravice do odpusta obveznosti - vestnost in poštenost - nesorazmernost prevzetih obveznosti - osebno poroštvo - materialno procesno vodstvo
Zakon nikjer ne določa, da je treba ugotavljati dolžnikovo nepoštenost ali nevestnost. Dolžnikova poštenost in vestnost pri vložitvi predloga za začetek postopka odpusta obveznosti se preizkuša le skozi pogoje, ki morajo biti podani ob začetku postopka odpusta obveznosti. Če pogoji niso podani, sodišče predlog zavrne, ne da bi pri tem razpravljalo o nepoštenosti in nevestnosti dolžnika pri vložitvi predloga. Če pa so pogoji za začetek postopka odpusta obveznosti, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti podani, se dolžnikova poštenost in vestnost za vložitev predloga za odpust obveznosti domneva.
Pritožnik vztraja pri trditvah, da je ob reprogramih posojil izdajal tudi osebna poroštva, ker je bila to dodatna zahteva upnice. Če je osebno poroštvo dolžnik upnici na njeno zahtevo dal, pomeni, da se ji je dolg zavezal plačati. Da pa ob zatrjevanem finančnem stanju družb kreditojemalk in svojem lastnem premoženjskem stanju to ni bilo lahkomiselno, pritožnik tudi pritožbenega sodišča ni uspel prepričati. Na nepoznavanje prava se dolžnik neutemeljeno sklicuje, saj bi kot zakoniti zastopnik gospodarske družbe moral vedeti, kaj pomeni podpis poroštva in menic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00006432
OZ člen 179. ZOdv člen 17, 17/5. - tarifna številka 39, 39-2, 39-3.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odločitev o pravdnih stroških - odvetniški stroški - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - nagrada za sestavo vloge - nagrada za posvet s stranko
Ker gre pri tožnici za zastopanje v okviru brezplačne pravne pomoči, je sodišče prve stopnje na podlagi petega odstavka 17. člena ZOdvT pravilno priznalo nagrado po 2. in 3. točki tar. št. 39 OT v polovičnem znesku.
prodaja v stečaju - neuspešna prodaja nepremičnine - neuspešna tretje javna dražba - nezavezujoče zbiranje ponudb
Nezavezujoče zbiranje ponudb je namenjeno zgolj pridobivanju informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje.
Tri neuspešne javne dražbe kažejo, da premoženja, ki je predmet prodaje, ni bil pripravljen kupiti nihče niti za polovico ocenjene tržne vrednosti premoženja niti za 2/3 ocenjene likvidacijske vrednosti. Zato bi bilo zaradi pospešitve postopka prodaje smotrno izvesti postopek nezavezujočega zbiranja ponudb.
SPZ člen 44, 44/1, 99, 212, 217, 217/2, 217/3. ZGO-1 člen 2, 21, 22, 23.
stvarna služnost - priposestvovalna doba - prekarij - redno izvrševanje služnosti - pridobitev služnosti na javnem dobru - občasna vožnja - priposestvovanje stvarne služnosti - status grajenega javnega dobra - vznemirjanje služnostne pravice - nejasni razlogi - nasprotje o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje bi se moralo opredeliti do poglavitnega ugovora prve toženke, da služeči zemljišči predstavljata javni površini, namenjeni splošni uporabi za potrebe mestne tržnice, stojnic in parkiranja za vse občane, stranke tržnice in za potrebe poslovnih prostorov.
Lahko se priposestvujejo tudi občasne vožnje, vendar le, če se redno izvršujejo, npr. za točno določen namen ali ob relativno točno določenem času.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00006784
ZPP člen 15, 116, 116/1, 117, 117/2, 339, 339/2, 339/2-8. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8, 8/1, 8/3, 19, 19/4. ZIZ člen 36.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - izvršba na podlagi verodostojne listine - pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - zamuda roka za ugovor zoper sklep o izvršbi - vročanje sodnih pisanj v tujini - tuja pravna oseba kot dolžnik - seznanitev s pisanjem - pisanje v tujem jeziku - prevod listine - nepoznavanje tujega jezika - nepoznavanje prava - naknadna zavrnitev sprejema sodnega pisanja - primeren čas za pripravo obrambe - opredelitev do strankinih navedb - kršitev pravice do izjave - sodna praksa
Če naslovnik, ki je bil pravilno poučen o pravici do zavrnitve sodnega pisanja, te svoje pravice ne izkoristi, zaradi istih razlogov, kot bi mu omogočali zavrnitev sodnega pisanja (nepoznavanje jezika sodnega pisanja ter posledično nepoznavanje tujega prava in postopka), ne more biti upravičen do vrnitve v prejšnje stanje po četrtem odstavku 19. člena Uredbe št. 1393/2007 o vročanju pisanj.
Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine sam po sebi dolžniku ne otežuje oziroma ne onemogoča dovolj zgodnje seznanitve s sodnim pisanjem (s sklepom o izvršbi), da bi si lahko pripravil obrambo (vložil ugovor).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00007572
ZFPPIPP člen 356, 356/3. ZGD-1 člen 328, 328/3. ZPP člen 154, 166, 166/1, 350, 350/1.
actio pro socio - stroški postopka - pritožba zoper odločitev o stroških - pritožba zoper sklep - omejenost pritožbenega preizkusa - vstop nove stranke v pravdo - sprememba predračuna stroškov stečajnega postopka
Kadar pa stranka s pritožbo izpodbija izrek o stroških, ne da bi izpodbijala tudi izrek o glavni stvari, je treba tako pritožbo po prvem odstavku 166. člena ZPP obravnavati kot pritožbo zoper sklep.
Glede na izrecno pritožbeno izpostavljeno omejitev pritožbe na V. točko izreka ne more biti sporno, kateri del sodbe izpodbija. Ker je o vstopu pritožnice kot tožeče stranke v pravdo odločilo prvostopenjsko sodišče v I. točki izreka, odločitev v njej pa je postala pravnomočna, s pritožbo zoper V. točko izreka in njenimi zgoraj povzetimi razlogi pritožnica ne more uspeti.
Pritožnica ne more uspeti s pritožbeno argumentacijo, da upravitelj ob začetku stečaja ni bil seznanjen s predmetno pravdo, zato le te tudi ni upošteval pri oblikovanju načrta in predračuna stroškov, zaradi česar ne obstoji nobena podlaga za obveznost iz stečajne mase zagotoviti sredstva za plačilo prisojenih stroškov. ZFPPIPP namreč v tretjem odstavku 356. člena omogoča spremembo predračuna stroškov stečajnega postopka, če se šele med stečajnim postopkom pokaže taka potreba. Iz spisovnega gradiva pa izhaja, da je bil upravitelj pritožnice s predmetno pravdo seznanjen že z dopisom sodišča z dne 23. 8. 2010 oz. najkasneje tedaj, ko se je na ta dopis odzval z vlogo z dne 3. 9. 2010. Sicer pa je izrecna materialnopravna podlaga za naložitev stroškov postopka družbi v korist katere je tožba vložena in ob predpostavki, da jih glede na izid pravde ne nosi nasprotna stranka, v tretjem odstavku 328. člena ZGD-1.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - udarnina glave
Sodišče prve stopnje je na podlagi medicinske dokumentacije, izpovedi tožnice in izvedenskega mnenja v pravdi določenega izvedenca medicinske stroke dr. A. K. ugotovilo, da je tožnica v škodnem dogodku utrpela udarnino glave in udarnino desnega kolena, kar ni pritožbeno izpodbijano.
izvršba na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - ugovor nevednosti - predložitev verodostojne listine
Ugovor, s katerim dolžnik izpodbija sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v celoti, je obrazložen, kadar dolžnik navede pravno pomembna dejstva, ki imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka, če se izkažejo za resnična in zanje predloži dokaze (drugi odstavek 53. člena ZIZ in drugi odstavek 61. člena ZIZ, ter načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, sprejeto na Občni seji dne 9. 12. 1999). Take trditve pa je dolžnica podala, saj je zatrjevala, da ji ni znano, kakšno terjatev ima upnik do nje.
Upniku v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni treba utemeljevati svoje terjatve, navede le dolžnikovo obveznost. Prav tako mu ni treba priložiti verodostojne listine, temveč jo mora le določno označiti in navesti datum zapadlosti na podlagi 41. člena ZIZ. Ob takšni vsebinski ureditvi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine ni izključeno, da dolžnik verodostojne listine ne pozna, ker je ni prejel in zaradi tega od njega ni mogoče zahtevati, da bi se do nje konkretno opredelil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00007555
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 358, 358/1, 358/1-1, 359, 372, 372/1, 372/1-1.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - kršitev kazenskega zakona - dejanje ni kaznivo dejanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - civilnopravno razmerje - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - oprostilna kazenska sodba
V izreku napadene sodbe opisano dejanje, ob odsotnosti konkretizacije zakonskega znaka preslepitve, in okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na obstoj preslepitvenega namena, predstavlja le elemente civilnopravnega razmerja, ne pa kaznivega dejanja poslovne goljufije. S sodbo sodišča prve stopnje je bil zato prekršen zakon v vprašanju, ali je dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, kaznivo dejanje (1. točka 372. člena ZKP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00007030
OZ člen 39, 40, 190, 540. ZPP člen 2, 310, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 356. ZZZDR člen 84.
razpad zunajzakonske skupnosti - tožba na vrnitev darila - nesklepčnost tožbenega zahtevka - obogatitveni zahtevek obligacijskopravne narave - pogoji za preklic darila - neupravičena obogatitev - obogatitev in prikrajšanje - nagib pri darilni pogodbi - obseg vrnitve - pogoji za vrnitveni zahtevek - dobra vera obdarjenca - trditveno in dokazno breme
Utemeljeni so pritožbeni očitki, da sodišče prve stopnje tudi v ponovljenem sojenju ni odpravilo posameznih kršitev, na katere je bilo s strani pritožbenega sodišča že opozorjeno. Tudi tokrat je tožbeni zahtevek zavrnilo zaradi nesklepčnosti, pri čemer je zmotno štelo, da iz tožnikovih trditev ne izhaja prikrajšanje tožnika na eni strani in obogatitev toženke na drugi strani. Ob tem je spregledalo, da je toženka tista, ki se zoper kondikcijski zahtevek lahko brani bodisi z ugovorom odpada obogatitve (tj. če je bil predmet obogatitev na primer uničen, ukraden, porabljen ali podarjen) bodisi zahteva povrnitev določenih stroškov in tako zniža obogatitveni zahtevek. Trditveno in dokazno breme je v tem obsegu na njeni strani.
Sodišče je pravilno izhajalo iz pravil vračanja, po katerih je primarni način vračanja naturalna restitucija (vrnitev prejete stvari), šele nato pa denarna restitucija (vrnitev vrednosti dosežene koristi).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00007369
ZIZ člen 278, 278/1.
postopek zavarovanja z začasno odredbo - začasna določitev stikov - ustavitev postopka - vložitev predloga - nevložitev tožbe - ureditev stikov - rok za vložitev predloga
Ker upnik ni v roku vložil ustreznega predloga v zvezi z ureditvijo stikov med mladoletnimi otroci in dolžnico, je sodišče prve stopnje postopek zavarovanja z začasno odredbo ustavilo in opravljena dejanja razveljavilo.
Mandatar pridobi pravico do plačila, če svojo storitveno obveznost pravilno izpolni. To je podano v primeru uspešne oprave posla, v primeru neuspešne oprave posla pa, če je pri opravljanju posla ravnal z ustrezno skrbnostjo in v skladu z naročiteljevimi interesi.
odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo zapadlih zneskov - neizvrševanje sklepa o izvršbi s strani dolžnikovega delodajalca - vsebina predloga po 134. členu ziz - opredelitev obveznosti - trditveno in dokazno breme - višina obveznosti
Glede vsebine predloga po 134. členu ZIZ ni enotne sodne prakse. Vendar tudi del sodne prakse, ki zavzema stališče, da zgolj navedba zneska terjatve v predlogu ne zadostuje, ne zahteva, da bi moral upnik v predlogu navesti, koliko znaša vsak posamezni neodtegnjen znesek in kdaj ga dolžnik ni odtegnil in tudi ne izključuje, da je znesek, ki bi ga moral odtegniti in izplačati delodajalec enak obveznosti delavca, če obstajajo okoliščine, ki to utemeljujejo.
Sodišče prve stopnje je glede na višino terjatve upnika, čas, ki je potekel od pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju izvršbe na plačo in neaktivnost dolžnika pravilno zaključilo, da so podane okoliščine, na podlagi katerih se je trditveno in dokazno breme o pravilnosti izvrševanja sklepa o nadaljevanju izvršbe na plačo, prevalilo na dolžnika, delavčevega delodajalca. Pri tem ne gre za nesorazmerno breme, saj je delodajalec tisti, ki razpolaga z vsemi podatki, potrebnimi za ugotavljanje pravilnosti izvrševanja sklepa o izvršbi na delavčevo plačo.
Dolžnik odgovarja zgolj za zneske, ki jih ni odtegnil do vložitve predloga po 134. členu ZIZ, njegova obveznost zato ne more biti višja od stanja delavčeve terjatve na dan vložitve predloga po 134. členu ZIZ.
OZ člen 255, 259, 259/2. ZIZ člen 56, 56/1, 272, 278, 278/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - obseg izvršbe in zavarovanja - actio pauliana - ugovor po izteku roka - prenehanje začasne odredbe - spremenjene okoliščine - poplačilo terjatve
Sklep o izdani začasni odredbi je treba obravnavati skupaj z upnikovim predlogom za izdajo začasne odredbe. Tako predlog kot sklep, ki mora nuditi obrazložitev in navedeno pravno podlago o tem, zakaj sodišče prve stopnje šteje, da so izpolnjeni pogoji za začasno odredbo, predstavljata skupaj celoto. Zavarovanja upnikove terjatve ni mogoče razširiti izven okvira, za katero je bilo dovoljeno zavarovanje.
Zahtevek na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj predstavlja upnikovo nedenarno terjatev, da določeno pravno dejanje v razmerju do upnika nima nobenega učinka in je zato tožena stranka (dolžnik) zaradi poplačila upnikove denarne terjatve dolžna dopustiti izvršbo na določeno nepremičnino. Zaradi sklenjenih darilnih pogodb se upnik želi zavarovati na način, da bo prišel do poplačila svoje denarne terjatve, ki izvira iz izvršilnega naslova.
S popolnim poplačilom upnikove denarne terjatve iz naslova izdane začasne odredbe upnik ne izpolnjuje več pogojev za zavarovanje.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za pridržanje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Ugotovljeno dejansko stanje ustreza pojmu hudega ogrožanja ljudi, saj udeleženec na družinskih članih, predvsem nad bivšo ženo, izvaja ne le psihično, ampak tudi fizično nasilje ter jim resno grozi s smrtjo.