OZ člen 174, 174/1, 179, 179/1, 921, 943, 943/1. ZZVZZ člen 13, 40.
prometna nesreča - nepričakovanost in neizogibnost dogodka - soprispevek voznika - zavarovalna pogodba - obvezno in prostovoljno zavarovanje - AO plus zavarovanje - soprispevek - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - Fischerjeva razvrstitev - premoženjska in nepremoženjska škoda - znan obseg nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi skaženosti - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - tuja pomoč v času zdravljenja - pomoč družinskih članov - stroški prevoza - kilometrina - zamuda zavarovalnice
Stroškom, ki so oškodovancu nastali v zvezi s prometno nezgodo in jih je tožena stranka dolžna kriti na podlagi zavarovalne pogodbe (premoženjska škoda), se zavarovalnica ne more izogniti s sklicevanjem na določbe 13. in 40. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki urejajo povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem zdravstvenih storitev v okviru obveznega zavarovanja.
Urna postavka za tujo pomoč, kot pomoč svojcev v pri opravljanju fizioloških potreb, tuširanju oziroma kopanju, pri oskrbovanju in pripravi hrane itd., je po novejši sodni praksi od 4,00 do 6,00 EUR.
Tožnik je upravičen do povrnitve stroškov prevoza v višini 0,37 EUR/km.
prodaja v stečaju - neuspešna prodaja nepremičnine - neuspešna tretje javna dražba - nezavezujoče zbiranje ponudb
Nezavezujoče zbiranje ponudb je namenjeno zgolj pridobivanju informacij, ki so pomembne za presojo najugodnejših pogojev prodaje.
Tri neuspešne javne dražbe kažejo, da premoženja, ki je predmet prodaje, ni bil pripravljen kupiti nihče niti za polovico ocenjene tržne vrednosti premoženja niti za 2/3 ocenjene likvidacijske vrednosti. Zato bi bilo zaradi pospešitve postopka prodaje smotrno izvesti postopek nezavezujočega zbiranja ponudb.
SPZ člen 77, 77/4. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
predlog za sodno ureditev meje - kriteriji za ureditev sporne meje - dokazi in dokazovanje - dejansko stanje - dokazna ocena - izostala dokazna ocena izpovedi priče - pomanjkljivi razlogi - ocena verodostojnosti priče
Sodišče prve stopnje ni ocenilo izpovedb navedenih prič s stališča njihove verodostojnosti. V skladu z 8. členom ZPP bi moralo navedene izpovedi presoditi same zase in v povezavi z ostalimi izvedenimi dokazi, to je izpovedbami drugih zaslišanih prič in udeležencev. Navesti bi torej moralo, ali jim verjame in zakaj jim verjame, oziroma zakaj ne. V obrazložitvi sklepa ni niti povzetka, kaj iz izpovedbe zaslišanih prič sledi. Ob takšni presoji bi lahko ugotovilo, da so izpovedbe v pomembnih delih v nasprotju z odločitvijo sodišča.
ZD člen 30, 55, 210. ZPP člen 154, 337, 358, 358/1, 358/1-2.
ugotovitev obstoja daril - izvedenec grafološke stroke - lastnoročen podpis - pristnost izjave - vrsta izvedenca - mnenje drugega izvedenca - stopnja verjetnosti - določitev vrednosti daril - cenitev vrednosti darila po cenah ob zapustnikovi smrti in stanju ob daritvi - pritožbene novote - stroški postopka - kriterij uspeha v pravdi - končni uspeh strank v postopku
Glede na to, da je bil predmet daril gradbeni material, ki je bil vložen v izgradnjo stanovanjske hiše, ni dvoma, da je izvedenec gradbene stroke najprimernejši za ugotavljanje vrednosti teh daril. Ni namreč pomembno, kako se je gibala takratna valuta in kakšna so bila inflacijska tveganja, temveč, koliko so darila vredna v dveh pravno relevantnih trenutkih. Prvi je datum daritve, drugi pa datum zapustnikove smrti 1999 (30. člen ZD).
Brez podlage je odločitev prvostopenjskega sodišča, s katero je stroške odmerilo glede na (ne)uspeh "ugovorov" v postopku.
Tožeča stranka se ne more uspešno sklicevati na to, da je splošno znano dejstvo, da na nepremičnini ustanovljena služnost stanovanja znižuje vrednost nepremičnin ter da je prodaja takšne nepremičnine praktično nemogoča in da splošno znanih dejstev ni potrebno dokazovati. Tudi, če bi bila ta dejstva res splošno znana dejstva, pa to stranke ne odvezuje trditvenega bremena. Čeprav dejstev, ki so splošno znana, v skladu s 4. odstavkom 214. člena ZPP res ni potrebno dokazovati, kot navaja tožeča stranka, pa jih mora stranka kljub temu v skladu s 1. odstavkom 7. člena ZPP zatrjevati, saj mora v nasprotnem primeru sodišče šteti, da ne obstajajo2. Materialno pravo nastop pravnih posledic veže na obstoj določenih dejstev. Vsaka tožba in vsak zahtevek temelji na smiselni predpostavki, da obstajajo določena dejstva, na katera materialno pravo veže nastop takšne pravne posledice, kot jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom. Navedba dejstev, ki tožbeni zahtevek utemeljujejo, je zato nujna za sklepčnost in posledično predpogoj, da je zahtevku, če se dejstva kasneje izkažejo za pravilna, mogoče ugoditi.
Odvečna dikcija ″ugotovi se″ v prvem delu tožbenega zahtevka, ki sicer predstavlja oblikovalni tožbeni zahtevek, narave tega dela tožbenega zahtevka ne spreminja, in je ni mogoče razumeti v smislu, da gre za ugotovitveni zahtevek,
Ta pravda je tekla le zaradi obstoja zapadle terjatve tožeče stranke do drugo toženca I. S. in zgolj zaradi realizacije poplačila terjatve tožeče stranke do tega dolžnika, izročilno pogodbo pa sta kot izročevalca sklenila s prvo toženko, kot prevzemnico premoženja, tako dolžnik, t.j. drugo toženec kot tudi M. S., ki sta bila solastnika nepremičnin, na katere se je nanašala izročilna pogodba, vsak do 1/2. Ker pa morebitna terjatev tožeče stranke do M. S. po zavrženju tožbe zoper njo in po končno oblikovanem zahtevku tožeče stranke, s to tožbo ni zajeta, bi moralo to pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka ustrezno upoštevati tudi sodišče prve stopnje, saj je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen le v delu, ki se nanaša na dolžnika I. S., To pa pomeni, da se lahko neučinkovanje izročilne pogodbe izreče le v delu, ki se nanaša na I. S. (drugo toženca) in le na njegov solastniški delež nepremičnin, ki so bile predmet te pogodbe.
Družba v primeru kršitev pravil o ohranjanju kapitala oziroma prepovedi vračila vložka nima korporacijsko pravnega zahtevka zoper tretjega, ki ni ne njen formalni, ne dejanski delničar. Ima pa družba v tem primeru zoper tretje osebe obligacijsko pravni vrnitveni zahtevek.
Pri presoji veljavnosti pravnega posla sklenjenega med delniško družbo (tožeča stranka) in tretjo osebo (prvo toženko), s katero je delniška družba dala zavarovanje za dolg njenega delničarja, je treba upoštevati, da je obseg zastopanja delniške družbe s strani njenega poslovodstva v pravnem prometu navzven neomejen. Za neveljavnost pravnega posla med delniško družbo in tretjo osebo je zato ključno, ali je tretja oseba (prvo toženka) vedela oziroma bi vsaj morala vedeti, da poslovodstvo deluje v nasprotju z notranjimi omejitvami pooblastil.
Dokler v bianco menici remitent/upnik ni naveden in prvi prenos (z indosamentom ali v primeru rekta klavzule s cesijo) ni opravljen, so dopustni tudi ugovori iz temeljnega posla.
izterjava nedenarne terjatve - obračun plače - dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug
V Sloveniji je uveljavljen sistem bruto dohodkov, kar pomeni, da je delavec upravičen do plače v bruto znesku (126. člen ZDR-1), le da delavec celotnega zneska ne prejme na svoj račun, ampak je predpisan način izvršitve navedene denarne obveznosti tako, da delodajalec takoj odtegne (zadrži) od bruto zneska del za plačilo javnih dajatev. Delavec prejme denarni znesek plače, ki je že zmanjšan za predpisane davke in prispevke (neto plačo). Delodajalec ima vlogo dolžnika iz delovnega razmerja, ki je hkrati tudi vloga plačnika javne dajatve (za delavca) na za posamezno javno dajatev posebej predviden račun. Šele s plačilom davkov in prispevkov (javnih dajatev) je v celoti izpolnjena celotna delovnopravna obveznost plačila plače delavcu.
Obračun ni samostojna nenadomestna nedenarna obveznost, torej takšna, ki jo lahko opravi le dolžnik. Ravnanja, ki jih ne more storiti nihče drug, so izjema od pravila, da so obveznosti nadomestne. Dejanski obračun plače, regresa in pripadajočih javnih dajatev lahko opravi kdorkoli, ki ima na voljo obračunsko orodje, ki upošteva predpisane zakonske elemente. Pri tem pa je bistveno, da je obračun nedeljivo povezan z denarno obveznostjo, saj pomeni nepogrešljiv del izpolnitvenega ravnanja plačila. V izvršilnem postopku je dopustno uveljaviti le končni pravni interes upnika, ki je v plačilu. Za ločeno izvršbo glede obračuna brez izvedbe plačila denarne obveznosti pa upnik nima pravnega interesa.
Naložitev in izterjava denarne kazni v skladu z določili 226. člena ZIZ kot prisile za izvedbo obračuna denarne obveznosti je prekomeren poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave). Denarna kazen je dopustna le, če drug način izterjave ni mogoč. Za namen izterjave denarne obveznosti so predpisana sredstva prodaje in prenosa dolžnikovega premoženja (30. člena ZIZ), ki učinkovito omogočajo upniku, da pride do poplačila.
ZKP člen 285e, 285e/3, 236, 236/1, 236/1-2, 236/4.
izločitev uradnega zaznamka - privilegirana priča
Sodišče prve stopnje je utemeljeno izločilo uradni zaznamek z izjavo S.M. in zapisnik o njenem zaslišanju, ker je oškodovanka po 2. točki prvega odstavka 236. člena ZKP kot hčerka obdolžene K.K. privilegirana priča, ki zoper mater ne želi pričati, kaznivi dejanji, ki sta očitani obdolžencema, pa sta med seboj tako povezani, da se njena izpovedba po naravi stvari, torej glede na obtožbeni očitek obema obdolžencema, ne da omejiti samo na enega od njiju. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je podan razlog iz četrtega odstavka 236. člena ZKP in je zato oškodovanka kot hčerka obdolženke oproščena dolžnosti pričevanja tudi proti obdolžencu. Gre namreč za en dogodek, ki bi naj bil storjen na njeno škodo, zaradi katerega je vložena obtožba zoper obdolženca in oškodovankino mater in zato njena izpovedba ni in ne more biti omejena le na ravnanje enega od njiju, saj njene izpovedbe zoper obdolženca ni mogoče ocenjevati, ne da bi se ob tem hkrati sklepalo o ravnanju obdolženke.
OZ člen 131, 131/1, 179, 179/1. ZPP člen 287, 287/2, 350.
nepremoženjska škoda - deliktna odškodninska odgovornost - odškodnina zaradi telesne poškodbe - denarna odškodnina za pretrpljene telesne bolečine in strah - konkretizacija pritožbenih očitkov - substancirana trditvena podlaga - zavrnitev predloga za izvedbo nepotrebnega dokaza
Pritožnik ne zatrjuje nobenih ustreznih (konkretnih) razlogov, ki bi v zaključke sodišča prve stopnje porajali potreben dvom. Zgolj vztrajanje pri tožbenih trditvah ne zadošča.
Ker niso izkazani elementi, ki so potrebni za obstoj odškodninskega dejanskega stana (civilnega delikta), ni razloga za angažiranje izvedenca medicinske stroke, katerega postavitev je pritožnik v tožbi predlagal zaradi ugotovitve narave zatrjevanih poškodb oziroma nastale nepremoženjske škode.
lastne delnice - ničnost pravnega posla - pridobitev lastnih delnic
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila cena lastnih delnic po kateri je prvo tožena stranka lastne delnice s pogodbo z dne 17. 11. 2006 odsvojila, nižja od njihove pridobitne cene, je sodišče prve stopnje zaključilo, da pogoji, ki jih je določila skupščina ob izključitvi prednostne pravice niso bili izpolnjeni in je v skladu z določbo četrtega odstavka 247. člena ZGD-1 pravni posel o pridobitvi lastnih delnic ničen, saj bi uprava morala spoštovati prednostno pravico in lastne delnice ponuditi vsem delničarjem, kot ji to nalaga 221. člen v zvezi s členom 337 ZGD-1.
OZ člen 40, 40/2, 86, 87, 88, 119, 569, 1012, 1019, 1019/3. ZFPPIPP člen 59, 296.
posojilna pogodba - pogodba o poroštvu - solidarno poroštvo - ničnost poroštvene pogodbe - glavni dolžnik in porok - nesorazmerje med predmetoma izpolnitve - delna ničnost - dopustna kavza - nedopusten nagib - oderuška pogodba - splošna gospodarska kriza - prijava terjatve v stečajni postopek - priznanje terjatev - res iudicata
Če je porok priglasil pogojno terjatev v stečajnem postopku, še ne pomeni, da ne more v posebni pravdi proti stečajnemu dolžniku in banki uveljavljati ničnosti pogodbe o poroštvu iz razloga nedopustnega nagiba.
Porok kot fizična oseba, ki je bil hkrati tudi direktor družbe, ki je vzela kredit, pa ne more uveljavljati ničnosti poroštvene izjave le iz razloga, da so ga zavedli, da poroštvene obveznosti ne bo treba izpolniti.
Ob snežnih padavinah poledenela in spolzka tla v zimskih razmerah predstavljajo vsakodnevno običajno nevarnost, s katero morajo pešci računati, ne pa nevarne stvari v smislu 131. člena OZ. Ker je zavarovanec toženke storil vse, kar je moral, da bi tveganje za poškodbe omejil (opravil je celo dodatni preventivni posip), mu odgovornosti za nastalo škodo ni mogoče pripisati.
ZPP člen 124, 124/2, 224, 224/1. ZD člen 25, 25/1, 25/2, 27, 220.
zapisnik kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - nujni dedič - pravica do nujnega deleža kot dedna pravica - rok za uveljavljanje nujnega dednega deleža
Za javno listino velja, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena.
Pravica do nujnega dednega deleža je dedna pravica, ki jo v zapuščinskem postopku dediči lahko uveljavljajo do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, torej tudi še v pritožbenem postopku.
Zapustnikovi nečaki ne sodijo v krog nujnih dedičev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00007572
ZFPPIPP člen 356, 356/3. ZGD-1 člen 328, 328/3. ZPP člen 154, 166, 166/1, 350, 350/1.
actio pro socio - stroški postopka - pritožba zoper odločitev o stroških - pritožba zoper sklep - omejenost pritožbenega preizkusa - vstop nove stranke v pravdo - sprememba predračuna stroškov stečajnega postopka
Kadar pa stranka s pritožbo izpodbija izrek o stroških, ne da bi izpodbijala tudi izrek o glavni stvari, je treba tako pritožbo po prvem odstavku 166. člena ZPP obravnavati kot pritožbo zoper sklep.
Glede na izrecno pritožbeno izpostavljeno omejitev pritožbe na V. točko izreka ne more biti sporno, kateri del sodbe izpodbija. Ker je o vstopu pritožnice kot tožeče stranke v pravdo odločilo prvostopenjsko sodišče v I. točki izreka, odločitev v njej pa je postala pravnomočna, s pritožbo zoper V. točko izreka in njenimi zgoraj povzetimi razlogi pritožnica ne more uspeti.
Pritožnica ne more uspeti s pritožbeno argumentacijo, da upravitelj ob začetku stečaja ni bil seznanjen s predmetno pravdo, zato le te tudi ni upošteval pri oblikovanju načrta in predračuna stroškov, zaradi česar ne obstoji nobena podlaga za obveznost iz stečajne mase zagotoviti sredstva za plačilo prisojenih stroškov. ZFPPIPP namreč v tretjem odstavku 356. člena omogoča spremembo predračuna stroškov stečajnega postopka, če se šele med stečajnim postopkom pokaže taka potreba. Iz spisovnega gradiva pa izhaja, da je bil upravitelj pritožnice s predmetno pravdo seznanjen že z dopisom sodišča z dne 23. 8. 2010 oz. najkasneje tedaj, ko se je na ta dopis odzval z vlogo z dne 3. 9. 2010. Sicer pa je izrecna materialnopravna podlaga za naložitev stroškov postopka družbi v korist katere je tožba vložena in ob predpostavki, da jih glede na izid pravde ne nosi nasprotna stranka, v tretjem odstavku 328. člena ZGD-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00006682
ZIZ člen 226, 226/2, 270. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - začasna odredba - dokazni predlog za zaslišanje priče - zavrnitev dokaznega predloga - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - denarna kazen, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti - pravica do izjave
Sodišče je zavrnilo dokazni predlog po zaslišanju priče z obrazložitvijo, da ta ne bo izpovedala drugače, kot je navajala že tožnica in bo le potrdila tožničine navedbe. Zavrnitev dokaza z obrazložitvijo, da je sodišče že prepričano v nasprotno oziroma, da izpovedba priče ne bi uspela omajati nasprotnih dokazov, pomeni arbitrarno vnaprejšnjo dokazno oceno, ki v pravdnem postopku ni dopustna. Zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokaz z zaslišanjem priče, s katero je tožnica dokazovala pravno pomembno dejstvo, katerega dokazanost bi lahko privedla do drugačne rešitve spora. Izpodbijani del sklepa je zato obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
nepopolna tožba - poziv na popravo tožbe - zavrženje tožbe - načelo pomoči prava neuki stranki
Ker tožeča stranka kljub temu, da jo je sodišče prve stopnje pozvalo na popravo tožbe in jo opozorilo na posledice, do katerih bo prišlo, če tega ne bo storila, ter jo tudi napotilo na brezplačno pravno pomoč, tožbe ni ustrezno dopolnila, je izpodbijana odločitev o zavrženju tožbe pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00006784
ZPP člen 15, 116, 116/1, 117, 117/2, 339, 339/2, 339/2-8. Uredba (ES) št. 1393/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah ( vročanje pisanj ) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1348/2000 člen 8, 8/1, 8/3, 19, 19/4. ZIZ člen 36.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - izvršba na podlagi verodostojne listine - pravočasnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok za zamudo - zamuda roka za ugovor zoper sklep o izvršbi - vročanje sodnih pisanj v tujini - tuja pravna oseba kot dolžnik - seznanitev s pisanjem - pisanje v tujem jeziku - prevod listine - nepoznavanje tujega jezika - nepoznavanje prava - naknadna zavrnitev sprejema sodnega pisanja - primeren čas za pripravo obrambe - opredelitev do strankinih navedb - kršitev pravice do izjave - sodna praksa
Če naslovnik, ki je bil pravilno poučen o pravici do zavrnitve sodnega pisanja, te svoje pravice ne izkoristi, zaradi istih razlogov, kot bi mu omogočali zavrnitev sodnega pisanja (nepoznavanje jezika sodnega pisanja ter posledično nepoznavanje tujega prava in postopka), ne more biti upravičen do vrnitve v prejšnje stanje po četrtem odstavku 19. člena Uredbe št. 1393/2007 o vročanju pisanj.
Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine sam po sebi dolžniku ne otežuje oziroma ne onemogoča dovolj zgodnje seznanitve s sodnim pisanjem (s sklepom o izvršbi), da bi si lahko pripravil obrambo (vložil ugovor).
AO plus zavarovanje - zavarovalna pogodba - vzročna zveza - izguba zavarovalnih pravic - alkoholiziranost - pacta sunt servanda - splošni pogoji kot del zavarovalne pogodbe - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - avtomobilska odgovornost - prometna nezgoda - domneva o izmikanju preizkusu alkoholiziranosti
Vzrok za zdrs vozila v jarek so poleg zasneženega, ozkega, gladkega in vijugastega cestišča lahko tudi voznikove psihofizične sposobnosti, saj je splošno znano, da je zanesljivost in varnost vožnje odvisna od voznikovega psihofizičnega stanja, na katerega različne koncentracije alkohola različno vplivajo. Vzročna zveza med nastankom škodnega dogodka in uživanjem alkohola zato ni izključena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00006581
ZZZDR člen 51, 51/2, 213.
zastopanje mladoletnika - kolizijski skrbnik - navzkrižje interesov - navzkrižje koristi staršev in otrok - postavitev začasnega zastopnika
V konkretnem primeru je ugotovitev obsega skupnega premoženja prve tožnice in pokojnika ter njunih deležev na njem predhodno vprašanje za ugotovitev, kolikšen je obseg tistega dela premoženja, ki spada v zapuščino (torej višina zapustnikovega deleža na premoženju, ki sta ga zakonca na podlagi drugega odstavka 51. člena ZZZDR pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze). Tu pa se pokaže navzkrižje koristi med tožnicami, saj bi druga in tretja tožnica lahko uveljavljali višji solastninski delež pokojnega očeta na skupnem premoženju pokojnika in prve tožnice.