izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodna razveza - denarno povračilo - odločitev o pravdnih stroških - brezplačna pravna pomoč
Po zaključku pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pri odločanju o višini denarnega povračila preveliko težo dalo zaključku, da je bila tožnica premalo aktivna pri iskanju zaposlitve. Pri tem ni upoštevalo dejstva, da je imela tožnica v času, ko je bila zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez zaposlitve, zdravstvene težave.
Glede na to, da je tožnico v postopku zastopal pooblaščenec po odločbi o brezplačni pravni pomoči, bi moralo sodišče prve stopnje odločiti o pravdnih stroških tožnice po 36. členu Zakona o odvetniški tarifi.
ZSPJS člen 22e.. ZVis člen 6, 6/2, 6/2-6, 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4.. ZDR-1 člen 202.. OZ člen 347, 347/1, 365.. URS člen 58, 58/1.. ZDR člen 6, 206.. ZDavP člen 352, 352/6.. ZOdvT člen 19.
neposredna pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - obračun ur - univerza - zakonske zamudne obresti - plačilo razlike plače - zastaranje - javni uslužbenec - visokošolski učitelj
Po stališču Vrhovnega sodišča RS v sklepu VIII Ips 145/2016 je zmotna presoja nižjih sodišč o zakonitosti preračunavanja ur vaj v ure predavanj, na način, kot ga je izvedla tožena stranka. Univerza nima zakonskega pooblastila, da s svojimi akti določi drugačno število ur pedagoške obveznosti (neposredne ali dodatne), kot jih določa zakon, pač pa zgolj njihove oblike. Ugotovilo je, da je bilo vrednotenje ur vaj, na način, ki je povzročil povečanje neposredne pedagoške obveznosti in dodatne pedagoške obveznosti nad zakonsko določenih 9 oziroma 3 ure, nezakonito. Če visokošolski učitelj (predavatelj) opravi več kot 9 + 3 ure vaj, predavanj, hospitacij, seminarjev tedensko, razlika predstavlja nezakonito odrejeno pedagoško obveznost.
Tožnica je zahtevala plačilo kapitaliziranih zamudnih obresti, opredeljenih v denarnem znesku, na podlagi bruto zneskov prikrajšanja pri plači, in procesnih obresti od 15. 7. 2009 do plačila, tožena stranka pa je ugovarjala zastaranje teh terjatev. Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu, je v izreku sodbe potrebno navesti le mesečne bruto zneske prikrajšanja pri plači in delodajalcu naložiti v plačilo zakonske zamudne obresti od zapadlosti neto zneskov, izračunanih po obračunu oziroma odvodu davkov in prispevkov od pripadajočih mesečnih bruto zneskov. Sodišče prve stopnje je zato opisno naložilo toženi stranki, da tožnici obračuna in izplača kapitalizirane zamudne obresti od mesečnih neto zneskov prikrajšanja pri plači, ob upoštevanju bruto zneskov. Glede na tako oblikovan izrek imajo zamudne obresti v konkretnem sporu naravo občasnih terjatev. Zato bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbo prvega odstavka 347. člena OZ. Ob upoštevanju triletnega zastaralnega roka iz 347. člena OZ so zastarale obresti, ki so se od prisojene glavnice natekle do vključno 13. 7. 2006.
plačilo uporabnine - varstvo solastninske pravice - dogovor o uporabi nepremičnine - skrb za varstvo in vzgojo - protipravno vznemirjanje - dokazovanje - dejanje ni dokazano - privolitev v prikrajšanje
Dokler tožnik (pravno učinkovito) ne prekliče dovoljenja za uporabo stanovanja otrokom, ne more zahtevati plačila nadomestila za uporabo stanovanja s strani toženke. Dotlej je namreč treba šteti, da je v morebitno prikrajšanje privolil. Pravilen je zato zaključek sodbe, da ima toženka podlago za uporabo stanovanja v dogovoru pravdnih strank o skrbi za varstvo in vzgojo skupnih otrok in ohranitvi dotedanjega prebivališča otrok.
Tožnik ni dokazal, da ga toženka dejansko ovira oziroma onemogoča pri dostopu in uporabi stanovanja, v katerem biva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00006868
ZPP člen 1, 13, 182. ZEN člen 8, 9, 47.
sodna ali upravna pristojnost - ni upravni postopek - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - varstvo lastninske pravice - vezanost na pravnomočno upravno odločbo - razsojena stvar (res iudicata) - eventualna kumulacija (primarni zahtevek in podredni zahtevek) - objektivna identiteta - evidentiranje nepremičnin - potek meje po podatkih zemljiškega katastra - geodetska napaka
Določbe Zakona o evidentiranju nepremičnin ne posegajo v določbe ZPP, v skladu s katerim je sodišče, ki odloča v pravdnem postopku, pristojno za odločanje v sporu o obstoju lastninske pravice določene osebe na določenem delu zemeljske površine. Pristojnosti upravnih organov v geodetskem postopku in sodišča se sicer nanašajo na iste dele zemeljske površine, vendar so po Zakonu o evidentiranju nepremičnin ločene. Praviloma gre za položaj, ko se odločanje v vsakem postopku nanaša na vprašanja iz pristojnosti vsakega od organov in je vsak organ pri odločanju samostojen. Le v primeru, ko je odločitev o nekem vprašanju v pristojnosti upravnega organa in je upravni organ o tem pravnomočno odločil, pa je sodišče na tako odločitev vezano.
Tožnik je podredni zahtevek oblikoval kot ugotovitev, dejansko pa s podrednim zahtevkom zasleduje isto posledico kot s primarnim - ponovno zahteva ugotovitev, da je lastnik spornega zemljišča. V takem primeru je kumulacija zahtevkov le navidezna. Sodna praksa je že zavzela stališče, da je take zahtevke treba obravnavati kot en zahtevek.
OZ člen 255, 259, 259/2. ZIZ člen 56, 56/1, 272, 278, 278/2.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - obseg izvršbe in zavarovanja - actio pauliana - ugovor po izteku roka - prenehanje začasne odredbe - spremenjene okoliščine - poplačilo terjatve
Sklep o izdani začasni odredbi je treba obravnavati skupaj z upnikovim predlogom za izdajo začasne odredbe. Tako predlog kot sklep, ki mora nuditi obrazložitev in navedeno pravno podlago o tem, zakaj sodišče prve stopnje šteje, da so izpolnjeni pogoji za začasno odredbo, predstavljata skupaj celoto. Zavarovanja upnikove terjatve ni mogoče razširiti izven okvira, za katero je bilo dovoljeno zavarovanje.
Zahtevek na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj predstavlja upnikovo nedenarno terjatev, da določeno pravno dejanje v razmerju do upnika nima nobenega učinka in je zato tožena stranka (dolžnik) zaradi poplačila upnikove denarne terjatve dolžna dopustiti izvršbo na določeno nepremičnino. Zaradi sklenjenih darilnih pogodb se upnik želi zavarovati na način, da bo prišel do poplačila svoje denarne terjatve, ki izvira iz izvršilnega naslova.
S popolnim poplačilom upnikove denarne terjatve iz naslova izdane začasne odredbe upnik ne izpolnjuje več pogojev za zavarovanje.
izterjava nedenarne terjatve - obračun plače - dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug
V Sloveniji je uveljavljen sistem bruto dohodkov, kar pomeni, da je delavec upravičen do plače v bruto znesku (126. člen ZDR-1), le da delavec celotnega zneska ne prejme na svoj račun, ampak je predpisan način izvršitve navedene denarne obveznosti tako, da delodajalec takoj odtegne (zadrži) od bruto zneska del za plačilo javnih dajatev. Delavec prejme denarni znesek plače, ki je že zmanjšan za predpisane davke in prispevke (neto plačo). Delodajalec ima vlogo dolžnika iz delovnega razmerja, ki je hkrati tudi vloga plačnika javne dajatve (za delavca) na za posamezno javno dajatev posebej predviden račun. Šele s plačilom davkov in prispevkov (javnih dajatev) je v celoti izpolnjena celotna delovnopravna obveznost plačila plače delavcu.
Obračun ni samostojna nenadomestna nedenarna obveznost, torej takšna, ki jo lahko opravi le dolžnik. Ravnanja, ki jih ne more storiti nihče drug, so izjema od pravila, da so obveznosti nadomestne. Dejanski obračun plače, regresa in pripadajočih javnih dajatev lahko opravi kdorkoli, ki ima na voljo obračunsko orodje, ki upošteva predpisane zakonske elemente. Pri tem pa je bistveno, da je obračun nedeljivo povezan z denarno obveznostjo, saj pomeni nepogrešljiv del izpolnitvenega ravnanja plačila. V izvršilnem postopku je dopustno uveljaviti le končni pravni interes upnika, ki je v plačilu. Za ločeno izvršbo glede obračuna brez izvedbe plačila denarne obveznosti pa upnik nima pravnega interesa.
Naložitev in izterjava denarne kazni v skladu z določili 226. člena ZIZ kot prisile za izvedbo obračuna denarne obveznosti je prekomeren poseg v dolžnikovo pravico do zasebne lastnine (33. člen Ustave). Denarna kazen je dopustna le, če drug način izterjave ni mogoč. Za namen izterjave denarne obveznosti so predpisana sredstva prodaje in prenosa dolžnikovega premoženja (30. člena ZIZ), ki učinkovito omogočajo upniku, da pride do poplačila.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 25. OZ člen 82.
pristojnost slovenskega sodišča v sporu z mednarodnim elementom - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - pravo EU - zavarovalna pogodba - sporazum o pristojnosti - kraj sklenitve pogodbe - razlaga določila pogodbe
Ker ima tožnica sedež v Republiki Hrvaški in gre za zavarovalni spor z mednarodnim elementom, se glede določitve pristojnosti slovenskega sodišča uporablja Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1215/2012 z dne 12. 12. 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah.
Način reševanja sporov v mediacijskem postopku je bil določen zgolj kot možnost in ne kot obveznost, in sicer v primeru, če bi se stranki o tem sporazumeli.
spor majhne vrednosti - nedovoljen posek lesa - povzročitev škode - krivdna odškodninska odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - vrednost odvzetega predmeta - neupravičena obogatitev - trditvena podlaga - zadostna trditvena podlaga - sklepčnost tožbe - prepozne trditve
Sodišče prve stopnje naj v novem sojenju šteje, da je trditvena (in dokazna) podlaga tožnika zadostna, da omogoča preizkus tožbenega zahtevka, pri čemer naj utemeljenost tožbenega zahtevka preizkuša v okviru trditvene podlage toženca. V ponovljenem postopku naj presodi, ali je toženčev posek dreves kljub logarjevi prepovedi mogoče šteti za protipraven v smislu določbe 131. člena OZ.
zapuščinski postopek - pritožbene novote - nedovoljene pritožbene novote
Ker je pritožnica imela vse možnosti, da bi že na zapuščinski obravnavi navedla, da so premičnine predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ne more tega uveljavljati šele v pritožbi. Gre torej za nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00007369
ZIZ člen 278, 278/1.
postopek zavarovanja z začasno odredbo - začasna določitev stikov - ustavitev postopka - vložitev predloga - nevložitev tožbe - ureditev stikov - rok za vložitev predloga
Ker upnik ni v roku vložil ustreznega predloga v zvezi z ureditvijo stikov med mladoletnimi otroci in dolžnico, je sodišče prve stopnje postopek zavarovanja z začasno odredbo ustavilo in opravljena dejanja razveljavilo.
OZ člen 270. ZPP člen 165, 165/2, 214, 214/2, 355.
sklepčnost tožbe - delna izpolnitev obveznosti - pavšalno prerekanje - domneva resničnosti - sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da tožena stranka tožbenemu zahtevku zaradi pomanjkljive trditvene podlage tožeče stranke o vrsti storitve in času opravljene storitve, ni mogla konkretizirano nasprotovati. Ker je tožena stranka še spornemu delu zahtevku nasprotovala zgolj pavšalno, se dejstva, da je tožeča stranka za toženo stranko opravila storitev in ji zato izstavila račun, štejejo za priznana. Ob vpogledu v račun, iz katerega izhaja, da je bila vrsta storitve montaža, in datum opravljene storitve, je sodišče prve stopnje zmotno kot odločilno za zavrnitev tožbenega zahtevka upoštevalo, da tožeča stranka ni podala še izrecnih trditev o vrsti in času opravljene storitve.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za ravnanje državnega organa - krivdna odgovornost - povrnitev škode zaradi napada na zapornika - protipravno ravnanje varnostnika - delo paznika v zaporu - zahteva za ukrepanje - nadzor nad zaporniki - obnašanje zapornika
Država ne more odgovarjati za vse, kar se zgodi v zaporu, zgolj zato, ker to sodi v področje njenega delovanja. Nasprotno stališče bi vodilo v njeno objektivno odgovornost, za kar ni podlage ne v OZ ne v Ustavi. Odgovornost je krivdna, z obrnjenim dokaznim bremenom: ne odgovarja, če dokaže, da so njeni zaposleni v danih okoliščinah ravnali, kot je treba. V obravnavanem primeru bi odgovarjala le, če bi se vedelo, da je zapornik nevaren (bodisi splošno vsem zapornikom bodisi konkretno tožniku), pa temu ni bilo tako, oziroma, če bi lahko zaposleni v zaporu preprečili dogodek, toda hipnega, zaradi katerega je tožniku nastala škoda, ni bilo mogoče preprečiti. Za nepričakovane dogodke, ki se zgodijo v nekaj trenutkih, država pač ne more odškodninsko odgovarjati.
ZD člen 30, 55, 210. ZPP člen 154, 337, 358, 358/1, 358/1-2.
ugotovitev obstoja daril - izvedenec grafološke stroke - lastnoročen podpis - pristnost izjave - vrsta izvedenca - mnenje drugega izvedenca - stopnja verjetnosti - določitev vrednosti daril - cenitev vrednosti darila po cenah ob zapustnikovi smrti in stanju ob daritvi - pritožbene novote - stroški postopka - kriterij uspeha v pravdi - končni uspeh strank v postopku
Glede na to, da je bil predmet daril gradbeni material, ki je bil vložen v izgradnjo stanovanjske hiše, ni dvoma, da je izvedenec gradbene stroke najprimernejši za ugotavljanje vrednosti teh daril. Ni namreč pomembno, kako se je gibala takratna valuta in kakšna so bila inflacijska tveganja, temveč, koliko so darila vredna v dveh pravno relevantnih trenutkih. Prvi je datum daritve, drugi pa datum zapustnikove smrti 1999 (30. člen ZD).
Brez podlage je odločitev prvostopenjskega sodišča, s katero je stroške odmerilo glede na (ne)uspeh "ugovorov" v postopku.
sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - izdaja novega plačilnega naloga - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - začetek teka roka roka za plačilo sodne takse
Kdaj mora sodišče izdati nov plačilni nalog, je v ZST-1 taksativno določeno.
Tožeča stranka se ne more uspešno sklicevati na to, da je splošno znano dejstvo, da na nepremičnini ustanovljena služnost stanovanja znižuje vrednost nepremičnin ter da je prodaja takšne nepremičnine praktično nemogoča in da splošno znanih dejstev ni potrebno dokazovati. Tudi, če bi bila ta dejstva res splošno znana dejstva, pa to stranke ne odvezuje trditvenega bremena. Čeprav dejstev, ki so splošno znana, v skladu s 4. odstavkom 214. člena ZPP res ni potrebno dokazovati, kot navaja tožeča stranka, pa jih mora stranka kljub temu v skladu s 1. odstavkom 7. člena ZPP zatrjevati, saj mora v nasprotnem primeru sodišče šteti, da ne obstajajo2. Materialno pravo nastop pravnih posledic veže na obstoj določenih dejstev. Vsaka tožba in vsak zahtevek temelji na smiselni predpostavki, da obstajajo določena dejstva, na katera materialno pravo veže nastop takšne pravne posledice, kot jo uveljavlja s tožbenim zahtevkom. Navedba dejstev, ki tožbeni zahtevek utemeljujejo, je zato nujna za sklepčnost in posledično predpogoj, da je zahtevku, če se dejstva kasneje izkažejo za pravilna, mogoče ugoditi.
Odvečna dikcija ″ugotovi se″ v prvem delu tožbenega zahtevka, ki sicer predstavlja oblikovalni tožbeni zahtevek, narave tega dela tožbenega zahtevka ne spreminja, in je ni mogoče razumeti v smislu, da gre za ugotovitveni zahtevek,
Ta pravda je tekla le zaradi obstoja zapadle terjatve tožeče stranke do drugo toženca I. S. in zgolj zaradi realizacije poplačila terjatve tožeče stranke do tega dolžnika, izročilno pogodbo pa sta kot izročevalca sklenila s prvo toženko, kot prevzemnico premoženja, tako dolžnik, t.j. drugo toženec kot tudi M. S., ki sta bila solastnika nepremičnin, na katere se je nanašala izročilna pogodba, vsak do 1/2. Ker pa morebitna terjatev tožeče stranke do M. S. po zavrženju tožbe zoper njo in po končno oblikovanem zahtevku tožeče stranke, s to tožbo ni zajeta, bi moralo to pri presoji utemeljenosti tožbenega zahtevka ustrezno upoštevati tudi sodišče prve stopnje, saj je tožbeni zahtevek tožeče stranke utemeljen le v delu, ki se nanaša na dolžnika I. S., To pa pomeni, da se lahko neučinkovanje izročilne pogodbe izreče le v delu, ki se nanaša na I. S. (drugo toženca) in le na njegov solastniški delež nepremičnin, ki so bile predmet te pogodbe.
ZKP-UPB8 člen 184, 184/1, 201, 201/1, 205, 205/1, 205/2.
podaljšanje pripora - podaljšanje pripora po končani preiskavi, a pred vložitvijo obtožnice - priporni razlog ponovitvene nevarnost - neogibnost pripora
Ko je preiskovalni sodnik končal preiskavo 20.11.2017, je državna tožilka 22.11.2017 iz utemeljenih razlogov predlagala podaljšanje pripora še za 15 dni. Ta možnost izhaja iz prvega odstavka 184. člena ZKP, ki določa, da če je obdolženec v priporu in pripora pred vložitvijo obtožnice ni več mogoče podaljšati, preiskovalni sodnik pošlje spis državnemu tožilcu najpozneje 15 dni pred iztekom pripora. Po nasprotnem razlogovanju je to določbo mogoče razumeti (tudi) tako, da je dopustno, če so izpolnjeni pogoji, pripor podaljšati tudi po končani preiskavi pred vložitvijo obtožnice, če je podaljšanje še v roku določenem v drugem odstavku 205. člena ZKP.
OZ člen 171, 179. ZPP člen 14, 185, 286a. ZBPP člen 46.
vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina zaradi okrnitve osebnostne pravice - razmejitev nepremoženjske škode po posameznih postavkah - ogrožena osebna varnost - človekovo dostojanstvo - telesna in duševna celovitost - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za strah - odškodnina za telesne bolečine - osebnostne lastnosti oškodovanca kot pravno relevanten vzrok - teorija jajčne lupine - preprečitev hujših škodljivih posledic - novo izvedensko mnenje - sprememba tožbe brez soglasja toženca - brezplačna pravna pomoč
V primeru posega v osebnostno pravico sodišče praviloma prisodi enotno odškodnino, ki zajema vse posledice, vezane na oškodovančevo osebnost, v posebnih primerih pa se lahko ločeno prisodi še odškodnina za posamezno obliko škode, npr. za strah, ali zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
Duševnih bolečin zaradi škodnega dogodka ni mogoče povsem razmejiti na duševne bolečine, ki jih tožnica utrpi zaradi posega v osebnostno pravico, in tiste, ki jih trpi zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti. Gre le za vprašanje, ali so te tolikšne, da preidejo v drugo/posebno obliko škode in je njen obseg tak, da opravičuje ločeno odmero odškodnine iz tega naslova.
ZPP člen 124, 124/2, 224, 224/1. ZD člen 25, 25/1, 25/2, 27, 220.
zapisnik kot javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine - nujni dedič - pravica do nujnega deleža kot dedna pravica - rok za uveljavljanje nujnega dednega deleža
Za javno listino velja, da dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, dovoljeno pa je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je sama listina nepravilno sestavljena.
Pravica do nujnega dednega deleža je dedna pravica, ki jo v zapuščinskem postopku dediči lahko uveljavljajo do pravnomočnosti sklepa o dedovanju, torej tudi še v pritožbenem postopku.
Zapustnikovi nečaki ne sodijo v krog nujnih dedičev.
prisilna hospitalizacija - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za pridržanje - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Ugotovljeno dejansko stanje ustreza pojmu hudega ogrožanja ljudi, saj udeleženec na družinskih članih, predvsem nad bivšo ženo, izvaja ne le psihično, ampak tudi fizično nasilje ter jim resno grozi s smrtjo.