ZUP člen 113, 113/1. ZUS-1 člen 20, 20/3. URS člen 14. ZDSS-1 člen 74. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 16, 16-1b, 16-1c.
stroški postopka - socialni spor - ustavno načelo enakosti pred zakonom - pravilna uporaba odvetniške tarife
OT v 1. c točki tar. št. 16 OT sicer res določa, da se v zadevah, opredeljenih pod 1. b točko te tar. št. (to je tudi v sporih s področja socialne varnosti), tarifa za zastopanje delodajalca zviša za 100 %. Uporaba te določbe bi omenila, da bi morala tožena stranka zaradi neuspeha v socialnem sporu samo zato, ker na drugi strani nastopa delodajalec, povrniti višje stroške postopka. Za zvišanje stroškov na podlagi lastnosti ene od strank spora in s tem tudi za privilegirano obravnavanje delodajalcev glede priznanja stroškov postopka ni nobenega utemeljenega razloga, šlo bi za kršitev ustavne pravice do enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS).
DZ člen 7, 7/4, 138, 138/4, 141, 141/8, 197. ZNP-1 člen 101, 108. URS člen 54.
sprememba odločitve o varstvu in vzgoji otroka - določitev stikov s sodno poravnavo - sprememba ureditve stikov - sprememba dogovora o preživnini za mladoletnega otroka - sprememba preživnine, določene s sodno poravnavo - sprememba preživninske obveznosti - bistveno spremenjene razmere - sprememba potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca - rojstvo otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - korist mladoletnega otroka - ogroženost otroka - omejitev starševske skrbi - Društvo za nenasilno komunikacijo - konfliktnost med starši - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Za poseg v s sodno poravnavo dogovorjen režim stikov morajo biti, enako kot za poseg v pravnomočno odločitev sodišča glede stikov, podani posebej utemeljeni razlogi. Izkazana mora biti bistvena sprememba okoliščin, ki so bile podlaga prvotni odločitvi.
To, da se preživninskemu zavezancu rodijo otroci, sicer poveča stroške, a sprememba ni odločilna oziroma ne predstavlja spremembe premoženjskih zmožnosti tedaj, ko so te dovolj dobre oziroma tedaj, ko tudi rojstvo otrok ne poruši vrednostnega sorazmerja med pravno odločilnimi dejavniki: zmožnostmi obeh staršev in potrebami otroka. V zadevi II Ips 454/99 je Vrhovno sodišče pojasnilo, da se starši ne morejo izgovarjati na veliko število otrok in na slab zaslužek, preživninski zavezanec se mora potruditi, da bo toliko zaslužil, da bo lahko preživljal svoje otroke, saj je to njegova dolžnost, ki je določena v 54. členu Ustave Republike Slovenije.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - dejansko stanje v času izdaje odločbe - sodni izvedenec
Za razsojo je ključno dejansko stanje, kakršno je obstajalo v času izdaje izpodbijane dokončne odločbe toženca. Morebitne kasnejše odločbe, enako kot tudi predhodne odločbe, nikakor ne izkazujejo, da je stanje ves čas enako in da bi torej morala biti tožnica začasno nezmožna za delo v polnem delovnem času tudi v spornem obdobju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00082575
OZ člen 257, 257/1, 257/2. ZD člen 133, 133/1, 138, 138/1. ZIZ člen 272, 272/1. ZPP člen 151.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - paulijanska tožba (actio pauliana) - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - prepozna vložitev tožbe - rok za vložitev tožbe - začetek teka roka za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odpoved dedovanju - sklep o dedovanju - prekluzivni rok - subjektivni rok
Rok za izpodbijanje dolžnikovih dejanj ne more biti vezan na dejanje sodišča, pač pa na zadnje dejanje dolžnika samega. Ker je pri odpovedi dedovanju to dejanje eno samo, teče rok za izpodbijanje od tega, in sodišče ni moglo upoštevati kasnejšega trenutka (npr. izdaje sklepa o dedovanju).
Predlagatelj v umiku predloga in v pritožbi zatrjuje, da je bil sklenjen stavkovni sporazum, vendar to ne pomeni izpolnitve zahtevka. Predlagatelj niti ne navaja vsebine stavkovnega sporazuma, oziroma ne navaja, da bi se z nasprotno udeleženko v njem dogovoril glede izpolnitve zahtevka ali glede plačila stroškov tega sodnega postopka.
Ker sodišče prve stopnje predlagatelju ni naložilo povrnitve stroškov postopka nasprotne udeleženke upoštevaje načelo krivde (156. člen ZPP), ampak na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP, so nepomembne pritožbene navedbe o tem, da stroški niso nastali po krivdi predlagatelja.
Postopek v kolektivnem delovnem sporu ni nepravdni postopek, zato se določbe ZNP-1 v tem sporu ne uporabljajo.
ZGD-1 člen 50, 50/2, 505, 505-5. ZPPDFT-2 člen 1, 1/1, 40. ZNP-1 člen 21, 21/1, 42.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - sodno imenovanje poslovodje - poslovodja v sili - predlog za imenovanje - predlagatelj postopka - nepravdni postopek - pravni interes - korporacijske pravice - pravice družbenikov - odločanje družbenikov - članske pravice družbenika - dejanski lastnik - pravno varovano upravičenje - interes za udeležbo - materialni udeleženec
Predlagatelj nima pravno varovanega upravičenja za vložitev predloga za sodno imenovanje poslovodje nasprotnega udeleženca (t. i. poslovodje v sili). Upravljalske pravice ter druge članske pravice v družbi imajo po pravu gospodarskih družb njeni družbeniki, ne pa tudi družbeniki družbenikov. Pravnega interesa za postavitev poslovodje s trditvijo, da je večinski dejanski lastnik nasprotnega udeleženca, ni uspel utemeljiti.
Pojem "dejanski lastnik" ne izhaja iz prava gospodarskih družb, temveč iz ZPPDFT-2. Ta zakon določa ukrepe, pristojne organe in postopke za odkrivanje in preprečevanja pranja denarja in financiranje terorizma ter ureja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem njegovih določb (prvi odstavek 1. člena ZPPDFT-2). Zakon vzpostavlja register dejanskih lastnikov, ki je baza podatkov, v kateri se zbirajo podatki o dejanskih lastnikih z namenom zagotavljanja transparentnosti lastniških struktur poslovnih subjektov in onemogočanja zlorab poslovnih subjektov za pranje denarja in financiranje terorizma. V ZPPDFT-2 je opredeljen pojem dejanskega lastnika, ki je vsaka fizična oseba, ki je končni lastnik stranke ali jo nadzira ali jo kako drugače obvladuje, ali fizična oseba, v imenu katere se izvaja transakcija (40. člen ZPPDFT-2). Ta zakon pa ne daje dejanskim lastnikom pravnih upravičenj, ki izhajajo za družbenike iz naslova članstva v družbi. Upravljalske oziroma članske pravice, na katere se sklicuje pritožnik, pripadajo družbeniku nasprotnega udeleženca, ne pa njegovemu dejanskemu lastniku.
ZIZ člen 270, 270/2. SPZ člen 128, 128/1. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1.
začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - subjektivna nevarnost - razpolaganje s premoženjem - sprememba oblike premoženja
Razpolaganje z dolžnikovim premoženjem, pri katerem gre za "sale & lease back" tip pravnega posla, ne predstavlja aktivnega ravnanja tožene stranke, ki bi merilo na izigravanje tožeče stranke. Ob odsotnosti drugih okoliščin predstavlja nameravana sprememba v poslovnem načrtovanju zgolj poslovno odločitev v smeri razdolževanja tožene stranke.
zavrženje revizije - zavrženje predloga za obnovo postopka
Sodišče prve stopnje je odločitev, da se revizija zavrže kot nedovoljena, sprejelo na podlagi stališča, da je 19. 9. 2024 tožnica vložila revizijo zoper sklep o zavrženju pravnega sredstva (predloga za obnovo postopka), ki pa ni sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP).
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1.
izdelava elaborata - materialni stroški - nagrada za pisno izdelano mnenje
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27. 3. 2024 izvedencu naložilo izdelavo geodetskega posnetka stanja z natančnim prikazom poteka parcelnih mej v naravi (npr. s prikazom robov zelenic oz. zasaditev, robnikov, dovoznih cest, zabojnikov za smeti, parkirnih mest, poti itd.), zato ni pritrditi razlogom izpodbijanega sklepa, da sodišče izvedencu ni odredilo izdelave izvida. Izvedenec je naloženo nalogo opravil in 4. 9. 2024 predložil pisni izvid z geodetskim posnetkom, zato mu poleg povrnitve materialnih stroškov pripada tudi plačilo za pisno izdelavo izvida po prvem odstavku 40. člena Pravilnika v znesku 350 EUR.
Tožnica uveljavlja povračilo stroškov za pet postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), ki jih je opravila po dopolnjenem 43 letu v samoplačniški ambulanti ter štirih zdravil (Estima, Utrogestan, Menopur in Dipherelin), ki so bili potrebni za opravo zdravstvenih storitev in jih je kupila na bel recept v lekarni. Obrazložitev, ki jo je podalo sodišče prve stopnje, po oceni pritožbenega sodišča ne utemeljuje zaključka, da je v pogodbeno dogovorjeno ceno vključen tudi strošek za zdravili Menopur in Dipherelin in se odločitve ne da preizkusiti.
dedovanje - dedna nevrednost - razdedinjenje - vračunanje daril v dedni delež - obstoj vzročne zveze
Kot bistveno sodišče druge stopnje izpostavlja, da mora razlog dedne nevrednosti iz 4. točke 126. člena Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD glede razdedinjenja, vsebovati vzročno zvezo med dedičevo opustitvijo nudenja pomoči oziroma kršitvijo preživninske obveznosti na eni strani ter konkretno prizadetost zapustnika zaradi opustitve potrebne pomoči oziroma zaradi opustitve preživninske obveznosti, na drugi strani.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00084765
KZ-1 člen 83. ZKP člen 511, 511/5.
sodna rehabilitacija - izbris obsodbe iz kazenske evidence - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence - osebni stečaj prosilca - zdravstvene težave - zavrnitev prošnje - načelo kontradiktornosti
Pritožnik sam navaja, da izbris obsodbe iz kazenske evidence potrebuje zaradi odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja. Navedba pritožnika, da bi z izbrisom obsodbe iz kazenske evidence lahko dosegel odpust obveznosti, tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni tista tehtna okoliščina na podlagi katere bi, ob dejstvu, da obsojeni ni bil obsojen za novo kaznivo dejanje in drugih okoliščinah, ki jih izpostavlja pritožnik, lahko lahko vodili do drugačne odločitve, kot jo izpodbija s to pritožbo.
ZPP člen 190, 343, 343/1, 343/4. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. SPZ člen 99.
nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa - tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice
V skladu s četrtim odstavkom 343. člena ZPP je pritožba med drugim nedovoljena tudi, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo.
Pri tem je treba upoštevati pritožnikov vseobsegajoči položaj, kakršnega ima glede na sodbo, ki je bila izdana, v celotnem postopku uveljavljanja svoje pravice. Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe, kot tudi v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker si stranka z vloženo pritožbo ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, je treba pritožbo zavreči ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena.
odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha pravdnih strank - uspeh s tožbo - ugovor sočasnosti izpolnitve - delni uspeh v pravdi
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje iz 5. točke obrazložitve, da sta tako tožnica s svojim zahtevkom, kot tudi toženec z nasprotno tožbo v pretežnem delu v celoti uspela.
postopek osebnega stečaja - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - javna dražba v stečajnem postopku - dovoljenost pritožbe - pritožba proti sklepom v zvezi s prodajo premoženja - razrešitev upravitelja - predlog stečajnega dolžnika - nedovoljen predlog
Ker ZFPPIPP posebne pritožbe na potek javne dražbe ne predvideva, je bila dolžničina pritožba pravilno zavržena in njena nadaljnja procesna ter vsebinska presoja ni bila potrebna.
Po prvem odstavku 119. člena ZFPPIPP lahko razrešitev stečajnega upravitelja predlaga upravitelj sam, upniški odbor ali pa vsak upnik. Zakon daje torej pravico zahtevati razrešitev upravitelja le zakonsko določenemu krogu oseb, med katerimi ni stečajnega dolžnika.
prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - zmanjšanje življenjske aktivnosti - zmanjšana zmožnost za delo - omejitve pri delu - športna dejavnost - načelo objektivizacije odškodnine - primerjava s primeri iz sodne prakse - način zdravljenja
Sodišče prve stopnje je za vse ugotovljene omejitve tožniku iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti priznalo 8.000 EUR, kar predstavlja 5 mesečnih neto povprečnih plač in se pri tem utemeljeno oprlo na zadevi II Ips 410/2006 in II Ips 811/2007. Pritožnica, ki se sklicuje na zadevo VSL II Cp 1905/2019 in opozarja, da je bilo za podobno poškodbo s podobnimi funkcionalnimi posledicami prisojenih 5.000 EUR, čeprav je bilo potrebno artroskopsko operativno zdravljenje, pri tožniku pa le konzervativno, pri tem prezre, da je v relevantnem času tudi ta znesek predstavljal 5 mesečnih neto povprečnih plač. Poleg tega način zdravljenja za odmero odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ni odločilen, bistven je obseg zmanjšanja zmožnosti za delo in športno udejstvovanje.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na premičnini - priposestvovanje - priposestvovanje premične stvari - dobroverni lastniški posestnik
Nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam. Posledično toženka oziroma njen pokojni mož A. A. lastninske pravice na traktorju ni mogel pridobiti s kupoprodajno pogodbo z dne 27. 7. 2011, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje.
finančni leasing - neplačilo obrokov - prodaja na obroke s pridržkom lastninske pravice - splošni petletni zastaralni rok
Pravna teorija in sodna praksa sta že zavzeli stališče, da v primeru, ko pogodba o leasingu vsebuje določilo, da lastninska pravica preide na leasingojemalca s plačilom zadnjega obroka ali s plačilom nekega drugega v pogodbi dogovorjenega zneska, ima takšna pogodba značaj prodajne pogodbe (prodaja na obroke in prodaja s pridržkom lastninske pravice).
ZFPPIPP člen 296, 296/5, 298, 298/5, 298a, 383, 383/2, 383/2-3.
stečajni postopek - postopek osebnega stečaja - ločitvena pravica - prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku - fikcija prijave - sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic - delna razveljavitev - nemožnost preizkusa sklepa
Pravila iz 298.a člena ZFPPIPP se uporabljajo, če je po stanju ob začetku stečajnega postopka na nepremičnini vknjižena lastninska pravica v korist stečajnega dolžnika, in je ta lastninska pravica omejena z vknjiženo hipoteko, katere vknjižba je začela učinkovati pred začetkom stečajnega postopka.