redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ekonomski razlog - organizacijski razlog
Toženka je uspela dokazati negativni trend poslovanja v času podaje odpovedi, ki je utemeljeval prenehanje potrebe po delu tožnice. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi bi bila zakonita že, če bi toženka dokazala le obstoj enega izmed poslovnih razlogov po prvi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 49, 75, 75/1, 75/3. ZPP člen 212. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 2.
izredna odpoved delavca pri delodajalcu prevzemniku - bistveno spremenjeni pogoji - plačilo odpravnine - nadurno delo - nadomestilo - odpovedni rok - pripravljenost za delo - poslabšanje pravic
Namen pravnega varstva prenesenih delavcev po 75. členu ZDR-1 in Direktivi Sveta 2021/23/ES je, da se jim s prenosom ne poslabšajo pravice. Prevzemnik ne more izbirati, koga od delavcev bo prevzel, zato prenos ni odvisen od sklenitve pogodbe o zaposlitvi s prevzemnikom. Tožnik je podal odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi tretjega odstavka 75. člena ZDR-1 zaradi zatrjevanega bistvenega poslabšanja pravic iz pogodbe o zaposlitvi oziroma pogojev dela. Ker slednjega ni dokazal, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njegov zahtevek za plačilo odpravnine in nadomestila namesto odpovednega roka.
ZDR-1 člen 10, 84, 84/1, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 90. ZPP člen 355.
redna odpoved pogodbe iz poslovnega razloga - odpovedni razlog - navidezni odpovedni razlog - reorganizacija podjetja - ukinitev delovnega mesta - opis delovnega mesta - sistemizacija delovnih mest - sprememba
Toženka mora v sodnem postopku dokazati, da je podan odpovedni razlog, kot je naveden v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je bistveno, da se presoja o obstoju poslovnega razloga nanaša na trenutek podaje odpovedi. Zato ugotovitve sodišča prve stopnje, da je toženka po podaji odpovedi tožniku v januarju 2024 oziroma s 1. 2. 2024 spremenila sistemizacijo delovnih mest in ukinila delovno mesto Direktor projektov, za presojo zakonitosti odpovedi ni odločilno.
Odškodninski zahtevek, ki ga je tožnik pred vložitvijo tožbe naslovil na toženko - delodajalca, in s tem v zvezi urgenca toženki, nista bila potrebna stroška za ta postopek (prvi odstavek 155. člena ZPP), zato te stroške nosi tožnik sam.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/1.
izdelava elaborata - materialni stroški - nagrada za pisno izdelano mnenje
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27. 3. 2024 izvedencu naložilo izdelavo geodetskega posnetka stanja z natančnim prikazom poteka parcelnih mej v naravi (npr. s prikazom robov zelenic oz. zasaditev, robnikov, dovoznih cest, zabojnikov za smeti, parkirnih mest, poti itd.), zato ni pritrditi razlogom izpodbijanega sklepa, da sodišče izvedencu ni odredilo izdelave izvida. Izvedenec je naloženo nalogo opravil in 4. 9. 2024 predložil pisni izvid z geodetskim posnetkom, zato mu poleg povrnitve materialnih stroškov pripada tudi plačilo za pisno izdelavo izvida po prvem odstavku 40. člena Pravilnika v znesku 350 EUR.
URS člen 25. ZFPPIPP člen 55, 126, 234, 234/3, 234/4, 235, 235/2, 235/3, 236, 236/1, 239, 242, 242/2, 244, 245.
začetek stečajnega postopka - sklep o začetku stečajnega postopka - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - pritožba dolžnika - pritožba družbenika - izpodbijanje domneve insolventnosti - predhodni postopek zaradi insolventnosti - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - osebno odgovorni družbenik - novela ZFPPIPP-H - pravica do pritožbe - ustavna pravica
Pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-H je lahko domnevo insolventnosti, v skladu s tretjim odstavkom 234. člena ZFPPIPP, izpodbijal vsak družbenik dolžnika. Iz osnutka novele ZFPPIPP-H z dne 13. 11. 2021 (EVA 2016-2030-0030) izhaja, da je predlagatelj ponovno preučil pravico do pritožbe družbenika, ki ni hkrati osebno odgovoren družbenik. Pri tem je ocenil, da interes družbenikov, ki za obveznosti družbe osebno ne odgovarjajo, v fazi izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka ne more biti posebej in na enak način varovan. Pravico družbenikov kapitalskih družb, ki za obveznosti družbe ne odgovarjajo, da se pritožijo zoper sklep o začetku stečajnega postopka na predlog upnika, je ocenil kot nesistemsko. Zaradi navedenega je bila z novelo ZFPPIPP-H spremenjena določba tretjega odstavka 234. člena tako, da lahko domnevo insolventnosti izpodbija samo osebno odgovorni družbenik dolžnika, ne pa tudi družbenik kapitalske družbe. Navedeno izhaja tudi iz drugega odstavka 242. člena ZFPPIPP, po katerem sodišče, če je izdalo sklep o začetku stečajnega postopka na upnikov predlog, ta sklep vroči tudi osebno odgovornemu družbeniku, ki lahko vloži pritožbo proti temu sklepu.
Procesno legitimacijo za opravljanje procesnih dejanj v predhodnem postopku ima tudi dolžnik, proti katerem je vložen predlog za začetek postopka. Do pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka lahko določena procesna dejanja, med katera sodi tudi vložitev pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, opravi v imenu in za račun dolžnika zakoniti zastopnik, ki ga je zastopal do začetka stečajnega postopka. Ob drugačni razlagi bi bila dolžnikova pravica do pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, izdan na predlog upnika, izvotlena.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/2-4, 12/3, 12b, 12b/1, 12b/1-2.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nedopolnjenega predloga - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke - pridobivanje podatkov po uradni dolžnosti
Sodišče ni dolžno samo pridobivati vseh podatkov o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju predlagatelja, ki utemeljujejo taksno oprostitev.
ZFPPIPP člen 227, 282. SPZ člen 206, 206/2, 209, 209/2.
globalna fiduciarna cesija - ločitvena pravica - izvensodno uveljavljanje ločitvenih pravic - posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno - načelo koncentracije - aktivna legitimacija
Po splošnih pravilih ZFPPIPP lahko upnik uveljavlja svojo terjatev in ločitveno pravico, s katero je ta terjatev zavarovana, sodno, in sicer tako, da jo (pravočasno) prijavi v stečajnem postopku, kar izhaja iz načela koncentracije, ki je glede na 227. člen ZFPPIPP temeljno načelo stečajnega postopka. Posebna pravila o zunajsodni uveljavitvi ločitvene pravice iz 282. člena ZFPPIPP so izjema od splošnega načela, izjeme pa je treba razlagati restriktivno. V okoliščinah konkretnega primera, ko je tožeča stranka v stečajnem postopku prijavila vtoževano terjatev in ločitveno pravico (in to ne pogojno) in ne upravitelja obvestila o predmetni pravdi, vsled česar je upravitelj izterjal plačilo predmetne terjatve v stečajno maso, je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka izbrala poplačilo terjatve v stečajnem postopku, zato nima (več) materialne aktivne legitimacije v predmetni pravdi.
ZIZ člen 43. ZPP člen 274, 274/1. ZDR-1 člen 200, 200/3. OZ člen 93.
zavrženje tožbe - predlog za zavarovanje - umik predloga - sklep o ustavitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ničnost - pravnomočno končana zadeva
Zmotno je stališče tožnika, da je podana odpoved pogodbe o zaposlitvi nična, zaradi česar v skladu s 93. členom OZ pravica do njenega uveljavljanja ni ugasnila, kljub poteku roka iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 in kljub izčrpanju pravnega varstva zoper to isto odpoved. Določbe OZ, na katere meri pritožba, urejajo le vprašanje ničnosti pogodb in ne enostranskih aktov, kakršen je odpoved pogodbe o zaposlitvi. Enako velja tudi glede določbe tretjega odstavka 15. člena ZDR-1 o tem, da pravica do uveljavljanja ničnosti pogodbe o zaposlitvi ne preneha. Sicer pa je, v kolikor delodajalec nezakonito odpove pogodbo o zaposlitvi, taka odpoved praviloma izpodbojna in ne nična.
Pravilna je tudi odločitev o zavrženju tožbe glede zahtevka, da mora toženka umakniti ali preklicati izvršbo in tožniku vrniti zarubljena denarna sredstva. Zahtevek, ki ga tožnik postavlja v zvezi z izvršbo, ne more biti predmet individualnega delovnega spora (5. člen ZDSS-1). Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo, da v zvezi z izvršbo tožnik nima pravovarstvenega interesa v individualnem delovnem sporu.
Predlagatelj v umiku predloga in v pritožbi zatrjuje, da je bil sklenjen stavkovni sporazum, vendar to ne pomeni izpolnitve zahtevka. Predlagatelj niti ne navaja vsebine stavkovnega sporazuma, oziroma ne navaja, da bi se z nasprotno udeleženko v njem dogovoril glede izpolnitve zahtevka ali glede plačila stroškov tega sodnega postopka.
Ker sodišče prve stopnje predlagatelju ni naložilo povrnitve stroškov postopka nasprotne udeleženke upoštevaje načelo krivde (156. člen ZPP), ampak na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP, so nepomembne pritožbene navedbe o tem, da stroški niso nastali po krivdi predlagatelja.
Postopek v kolektivnem delovnem sporu ni nepravdni postopek, zato se določbe ZNP-1 v tem sporu ne uporabljajo.
Tožnica uveljavlja povračilo stroškov za pet postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), ki jih je opravila po dopolnjenem 43 letu v samoplačniški ambulanti ter štirih zdravil (Estima, Utrogestan, Menopur in Dipherelin), ki so bili potrebni za opravo zdravstvenih storitev in jih je kupila na bel recept v lekarni. Obrazložitev, ki jo je podalo sodišče prve stopnje, po oceni pritožbenega sodišča ne utemeljuje zaključka, da je v pogodbeno dogovorjeno ceno vključen tudi strošek za zdravili Menopur in Dipherelin in se odločitve ne da preizkusiti.
dedovanje - dedna nevrednost - razdedinjenje - vračunanje daril v dedni delež - obstoj vzročne zveze
Kot bistveno sodišče druge stopnje izpostavlja, da mora razlog dedne nevrednosti iz 4. točke 126. člena Zakona o dedovanju - v nadaljevanju ZD glede razdedinjenja, vsebovati vzročno zvezo med dedičevo opustitvijo nudenja pomoči oziroma kršitvijo preživninske obveznosti na eni strani ter konkretno prizadetost zapustnika zaradi opustitve potrebne pomoči oziroma zaradi opustitve preživninske obveznosti, na drugi strani.
lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice na premičnini - priposestvovanje - priposestvovanje premične stvari - dobroverni lastniški posestnik
Nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam. Posledično toženka oziroma njen pokojni mož A. A. lastninske pravice na traktorju ni mogel pridobiti s kupoprodajno pogodbo z dne 27. 7. 2011, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje.
Le razlaga, ki ponoven tek zastaralnega roka veže na pravnomočnost sklepa o končanju postopka, je tudi ustavno skladna in izpolnjuje zahteve pravice do sodnega varstva iz 23. člena ter pravice do pravnega sredstva iz 25. člena URS. Namen instituta pretrganja zastaranja je preprečiti, da bi upnikova terjatev, ki je bila uveljavljena pred sodiščem, zastarala zaradi dejavnikov, na katere upnik ne more vplivati, kot so procesna pravila, povezana s sodnimi postopki. To utemeljitev je treba razširiti tudi na obdobje med izdajo odločbe in njeno pravnomočnostjo, vključno s časom, potrebnim za vložitev in obravnavo pravnih sredstev. V nasprotnem primeru bi bil upnik lahko prikrajšan za varstvo svojih pravic pred sodiščem zaradi okoliščin, ki niso nujno v njegovi sferi, in bi bilo ogroženo učinkovito uveljavljanje pravice do pravnega sredstva v sodnem postopku.
URS člen 22. OZ člen 111, 111/1, 111/3, 468, 468/1, 468/1-3, 468/2, 468/3. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
prodajna pogodba - izpolnitev z napakami - odgovornost prodajalca za stvarne napake - jamčevalni zahtevek - kondikcija - povračilo škode - neposredna škoda - škoda zaradi zaupanja - refleksna škoda - vzročna zveza
Posredna škoda ali škoda zaradi zaupanja predstavlja škodo, ki je posledica premoženjskih razpolaganj kupca, pravnih in dejanskih, opravljenih na podlagi zaupanja, da stvar, ki mu jo izročil prodajalec, nima napak oziroma da bo prodajalec svojo izpolnitev opravil pravilno (brez napake). Ta razpolaganja pa so se zaradi napak stvari izkazala za nepotrebna, nekoristna pa tudi škodljiva. V ta okvir je potrebno umestiti tudi škodo, ki jo tožnika uveljavljata v višini kupnine za kamniti kuhinjski pult (1.781,85 EUR). Zaključek sodišča prve stopnje, da prodajna pogodba glede kamnitega kuhinjskega pulta ni bila sklenjena med tožnikoma ter toženko, temveč med tožnikoma ter podjetjem X. d.o.o., ki je sporni kuhinjski pult po plačilu kupnine s strani tožnikov dobavilo in pri tožnikih tudi montiralo v kuhinji, ki jo je dobavila toženka, je pravilen in mu pritrjuje tudi pritožba. Kakšno vlogo je imela toženka pri tem, da je bila prodajna pogodba glede kuhinjskega pulta med tožnikoma in družbo X. d.o.o. sklenjena, pa za odločitev v predmetni zadevi niti ni ključnega pomena. Odgovornost toženke, da tožnikoma povrne škodo, ki je po višini enaka znesku za sporni kuhinjski pult plačane kupnine, ima namreč podlago v odgovornosti toženke za stvarne napake po prodajni pogodbi, s tožnikoma sklenjeni za dobavo in montažo kuhinje, in sicer v določbi drugega odstavka 468. člena OZ.
Pritožba prvostopenjskih zaključkov, da je bil sporni kuhinjski pult izdelan po naročilu in natanko prikrojen dimenzijam kuhinje, ki jo je dobavila toženka po prodajni pogodbi s tožnikoma, ne prereka. Zaključkov prvostopenjske sodbe, da je bil sporni kamniti pult demontiran zgolj, ker je bila potrebna demontaža kuhinje, s čimer je kuhinjski pult kot tak izgubil svojo funkcijo, pa toženka ne zmore omajati. Ne gre prezreti, da v postopku na prvi stopnji ni prerekala navedb tožnikov, da je kuhinjski pult po demontaži kuhinje za njiju neuporaben, tak zaključek pa narekuje tudi logično sklepanje. Po tako izpostavljenem se pokaže, da je škoda, tožnikoma nastala v višini kupnine za sporni kuhinjski pult, v vzročni zvezi z nepravilno izpolnitvijo (izpolnitev s stvarno napako) toženke po prodajni pogodbi za dobavo kuhinje.
ZPP člen 190, 343, 343/1, 343/4. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. SPZ člen 99.
nedovoljena pritožba - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa - tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice
V skladu s četrtim odstavkom 343. člena ZPP je pritožba med drugim nedovoljena tudi, če pritožnik nima pravnega interesa za pritožbo.
Pri tem je treba upoštevati pritožnikov vseobsegajoči položaj, kakršnega ima glede na sodbo, ki je bila izdana, v celotnem postopku uveljavljanja svoje pravice. Pravni interes mora obstajati tako ob vložitvi pritožbe, kot tudi v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker si stranka z vloženo pritožbo ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, je treba pritožbo zavreči ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena.
DZ člen 7, 7/3, 7/4, 157, 157/2, 161. ZNP-1 člen 101.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - osebni stiki z otrokom - stiki v korist otroka - ureditev stikov otroka s staršem - obseg in način izvajanja stikov - začasna ureditev stikov - začasno omejevanje stikov - načelo najmilejšega ukrepa - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - prisotnost delavcev CSD - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - razširitev stikov - postopno povečevanje obsega stikov - vloga centra za socialno delo v sodnem postopku - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - pravna narava poročila Centra za socialno delo (CSD) - varstvo javnega interesa - izvedensko mnenje - naloga izvedenca - otrok s posebnimi potrebami - izostanek trditvene podlage - pravica do izjave v postopku - odvisnost od drog - zdravljenje odvisnosti - rok za izjavo - stroški pritožbenega postopka - stroški v postopkih za varstvo koristi otroka - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Nasprotni udeleženec opozarja, da neizvajanje stikov otroka s staršem, pri katerem otrok ne živi, ogroža otrokov zdrav celosten razvoj in lahko pride do odtujitve, vendar v konkretnem primeru ne gre za tak primer oziroma neizvajanje stikov, saj se stiki izvajajo in tudi postopno širijo.
Poročilo CSD, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, ima bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja: izvidu, to je ugotovitvam dejstev, sledi mnenje, katerega bistvo je ocena stališč stroke oziroma pravil znanosti. CSD v sporih iz razmerij med starši in otroki kot organ socialnega skrbstva nastopa kot specifičen pomočnik sodišča in z njim sodeluje v funkciji varstva javnega interesa. Z zbiranjem podatkov o osebnih in družinskih razmerah otrok in njihovih staršev opravlja naloge pomožnega preiskovalnega organa, hkrati pa ima poseben procesni položaj, ki je zaradi njegovega strokovnega znanja in izkušenj blizu položaju sodnega izvedenca.
Omejitev vozniškega dovoljenja iz zdravstvenih razlogov ureja določba 63. člena ZVoz-1.
Pri tem četrti in peti odstavek navedenega člena ZVoz-1, ki sta bila dodana z novelo ZVoz-1D, določata, da upravna enota, ki prejme zdravniško spričevalo iz prejšnjega odstavka, o tem obvesti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja in mu hkrati določi rok, v katerem mora uskladiti veljavnost vozniškega dovoljenja z veljavnim dokončnim zdravniškim spričevalom. Uskladitev se izvede na način, da imetnik veljavnega vozniškega dovoljenja upravni enoti odda veljavno vozniško dovoljenje, upravna enota pa mu izda novo vozniško dovoljenje. Imetniku veljavnega vozniškega dovoljenja iz prejšnjega odstavka, ki vozniškega dovoljenja do določenega roka ne uskladi z veljavnim dokončnim zdravniškim spričevalom, na podlagi katerega mu je pravica do vožnje motornih vozil omejena na določen čas ali le za posamezno ali posamezne kategorije, upravna enota z odločbo omeji veljavnost vozniškega dovoljenja na določen čas ali le za posamezno ali posamezne kategorije, kar izhaja iz veljavnega dokončnega zdravniškega spričevala.
Ob navedeni veljavni zakonski ureditvi (naknadne) omejitve veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi zdravstvenih razlogov pritožbeno sodišče zaključuje, da določba osmega odstavka v zvezi s 3. točko prvega odstavka 56. člena ZVoz-1 kot objektivni zakonski znak prekrška določa neveljavnost vozniškega dovoljenja kot javne listine oziroma vožnjo v nasprotju z omejitvijo, vpisano na vozniškem dovoljenju. Zgolj v evidenco vozniških dovoljenj vpisana omejitev pravice do vožnje brez hkrati izdane upravne odločbe o omejitvi veljavnosti vozniškega dovoljenja (iz katerega izhaja veljavnost do leta 2033) s strani UE, zato ne zadošča za zaključek, da je obdolženec v času prekrška vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja.
ZPP člen 115, 115/2, 319, 319/2. ZST-1 člen 11, 11/4, 13, 13/1.
kreditna pogodba - neplačilo obrokov - odstop od kreditne pogodbe - predčasna zapadlost kreditne obveznosti - solidarni porok - preložitev naroka - zdravstveni razlog - bolezen - predložitev zdravniškega opravičila - oprostitev plačila sodnih taks za pritožbo - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - ponoven predlog za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje predloga za taksno oprostitev
Da bi tožena stranka zdravniško opravičilo svoji prošnji za preložitev naroka priložila, v pritožbi ne zatrjuje, prav tako v vlogi niti ni konkretizirala razloga odsotnosti, ki bi drugemu tožencu onemogočal prihod na sodišče oziroma sodelovanje na naroku.