kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - zakonski znaki kaznivega dejanja - spolni napad - spolno dejanje - kršitev spolne nedotakljivosti - odmera kazni - olajševalne in obteževalne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - omilitev kazni
Obtoženemu se očita, da je mladoletno oškodovanko večkrat preko oblačil prijel za prsi in se enkrat preko hlač dotaknil njenega spolovila. Prišlo je torej do dotikanja teles oziroma fizičnega stika, ki ni bil tako bežen in površen, kot skuša to prikazati pritožnica, obtoženi pa je oškodovanki ob tem tudi izražal občudovanje njenih prsi in jo spraševal o morebitni spolni aktivnosti ter tako obtoženčevo otipavanje oškodovanke nedvomno predstavlja ravnanje, kot ga predvideva zakonodajalec za opredelitev spolnega dejanja po prvem odstavku 173. člena KZ-1 in ni mogoče slediti navedbam o tem, da obtoženčeva ravnanja niso bila spolno motivirana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00082515
ZSKZDČEU-1 člen 7, 9, 9/1, 10, 10-2, 11, 31.
predaja zahtevane osebe - pogoji za predajo zahtevane osebe - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Določbo 31. člena ZSKZDČEU-1 si zagovornik napačno tolmači, saj ta predvideva postopek odločanja v primeru več nalogov (konkurenca nalogov), kar v konkretni zadevi ni primer. Iz podatkov spisa, prav tako iz razlogov izpodbijanega sklepa, nenazadnje pa v tem pogledu niti zagovornik ne trdi drugače, je sodišče prve stopnje prejelo le en nalog za prijetje in predajo, in to s strani Republike Madžarske. Republika Avstrija ni poslala nobenega naloga Republiki Sloveniji, temveč je, kot izhaja iz ugotovitev v izpodbijanem sklepu (točka 11 obrazložitve), le zavrnila predajo zahtevane osebe na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo, ki ga je Republiki Avstriji posredovala Republika Madžarska.
Iz odločbe o prekršku in izpodbijane sodbe izhaja stališče, da je že zakonodajalec predvidel, da sta kršitvi 43. člena in 44. člena ZPOmK-1 zelo resni kršitvi.
Pritožnicama s sklicevanjem na preteklo prakso prekrškovnega organa in Okrajnega sodišča v Ljubljani v zvezi z odmero sankcij nista bili kršeni pravici iz 14. in 22. člena Ustave. Primerjava odločbe in sodb, na katere se sklicujeta, namreč pokaže, da gre za med seboj neprimerljive prekrške oziroma za neprimerljive okoliščine, v katerih je bil posamezen prekršek storjen, pritožnici pa sta podrobno analizirali zgolj višine izrečenih glob.
ZJN-2 do novele in tudi po noveli ZJN-2B ni določal naročnikove obveznosti neposrednih plačil podizvajalcem mimo pogojev iz 631. člena OZ.
Deseti odstavek 5. člena izvajalske pogodbe in dopis toženke z dne 3.10.2014 (dano soglasje k podizvajalcu) ne pomenijo akcepta nakazila in nenazadnje ne gre za izjavi toženke podizvajalki, ampak za izjavi toženke izvajalcu (prvi odstavek 1036. člena OZ). Velja pritrditi zavzemanju toženke s sklicevanjem na ustaljeno sodno prakso , da bi moral biti akcept nakazila dejanski (in ne kar vnaprej predpostavljen) ter jasno in nedvoumno izražen, predvsem pa konkretiziran glede obveznosti, ki jo mora izpolniti asignat, saj je njegova posledica nastanek direktnega zahtevka podizvajalca do naročnika, pri čemer je njegova terjatev abstraktna glede temeljnega posla.
Zmotno je tožničino stališče, da so bile te njene terjatve pripoznane s strani izvajalca in naročnice, ker nihče ni zavrnil njenih začasnih situacij. Potrditev količine in vrednosti opravljenih del (100%), čemur so situacije namenjene, namreč ne pomeni pripoznanja obstoja terjatev iz naslova 10% zadržanih sredstev. Ta sredstva so namenjena zavarovanju naročnika oziroma pri podizvajalski pogodbi zavarovanju izvajalca glede (napak) kakovosti izvedenih del.
obrazloženost ugovora - izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazloženost sklepa
Izpodbijani sklep je bil izdan v formaliziranem postopku preizkusa obrazloženosti ugovora in sodišče je izdalo tipski sklep. Slednji vsebuje materialnopravni zaključek, da je dolžnik vložil obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Sklep torej odkazuje na ugovor dolžnika, tega je upnik prejel z izpodbijanim sklepom in se z njim seznanil, saj v pritožbi podrobno povzema ugovorne trditve. Prepisovanje ugovornih trditev v obrazložitev sklepa ni bila potrebna, saj sodišče v ugovornem postopku ne ugotavlja spornih dejstev in ne izvaja dokazov.
Upnik neutemeljeno navaja, da ugovor ni obrazložen. Res je v predlogu za izvršbo navedel na kaj naj bi se verodostojna listina nanašala in sicer na dostavo jaškov. Vendar nima prav, da bi dolžniku moralo biti znano na kaj se izvršba nanaša, da bi se lahko opredelil do tega pa se ni, da iz ugovora ne izhaja, da bi sklep izpodbijal iz vsebinskih razlogov, da ni podal pravno pomembnih dejstev oziroma trditev podkrepil z dokazi. Kot ugotavlja že upnik, ugovor temelji (med drugim) na splošnem zanikanju terjatve in to zadošča. Ni zahteve, da bi se moral dolžnik posebej konkretno opredeljevati do predloga, četudi je upnik navedel za kaj naj bi šlo v zadevi. Zanikanje terjatve je zanikanje. Tudi ni zahteve, da bi moral dolžnik priložiti. Tudi ni zahteve, da bi moral dolžnik priložiti svoje evidence, če se nanje sklicuje. Zadošča sklicevanje na listine, lahko tudi na listine upnika, ni pa omejitve dokaznih sredstev.
ZPCP-2 člen 110a, 110a/5. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1, 7/2.
jurisdikcija - zavrženje tožbe - pogodbene obveznosti - civilni delikt - mednarodni element - avtonomna razlaga pravne norme - kvazidelikt
Tudi v primeru jurisdikcije slovenskega sodišča ni nujno, da bi se v sporu uporabilo slovensko materialno pravo. Ni dvoma, da gre za spor z mednarodnim elementom, saj ima tožena stranka sedež v Avstriji. Možno je, da bi moralo slovensko sodišče uporabiti tuje materialno pravo, se pravi avstrijsko. Na podlagi katerega prava bo dejansko odločalo sodišče je stvar uporabe kolizijskih pravil v meritorni odločbi in tega sodišče v predhodnem postopku presoje jurisdikcije ne more prejudicirati.
Pojem pogodbenih obveznosti SES razlaga evro avtonomno - bistvena okoliščina je prostovoljen sprejem obveznosti.
Po razlagi sodišča druge stopnje ne gre za zadevo v zvezi z delikti ali kvazidelikti. Ta je podana, ko gre za posebno izbirno pristojnost za nepogodbene odškodninske obveznosti.
Pošiljatelj kot tretja oseba praviloma ni seznanjena z vsebino prevozne pogodbe in njenimi pogodbenimi strankami, saj tožena stranka ni tista, ki bi organizirala prevoz.11 Vložitev tožbe zoper njo pred slovenskim sodiščem zato zanjo ne bi bilo predvidljivo.
Ni nujno, da bi za vsako obligacijskopravno obveznost morali utemeljiti bodisi pristojnost po prvem odstavku bodisi po drugem odstavku 7. člena Uredbe Bruselj Ia. Mogoče je, da v poštev ne pride nobena od teh dveh pristojnosti in tedaj ostane le splošna pristojnost po kraju prebivališča toženca.
DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00082163
ZTLR člen 55. OZ člen 190, 198, 299, 378. ZSZ člen 5. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - uporabnina za nepremičnino - zahtevek za plačilo uporabnine - izdaja vmesne sodbe - sprememba tožbe - zvišanje tožbenega zahtevka - obdobje plačevanja nadomestila - neupravičena obogatitev - priposestvovanje stvarne služnosti - služnostna pravica hoje in vožnje - priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini - pravica uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - občina - razpolaganje občine z nepremičninami - nezazidano stavbno zemljišče - denacionalizacija - spor majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje je navedlo prepričljive argumente, da določba iz 55. člena ZTLR velja tudi za nepremičnine, na katerih je imela pravico uporabe občina. Tudi občino je namreč moč šteti kot družbeno pravno osebo, nepremičnino, ki je bila v upravljanju občine, pa je moč vrednotiti (vsaj) na podoben način, kot to velja za družbena sredstva. Pravilna je nadaljnja argumentacija sodišča prve stopnje, da je občina nepremičnino uporabljala kot osnovo za uresničevanje takratnih "družbenopolitičnih funkcij", kamor je sodilo tudi upravljanje z zemljišči, upravljanje z zemljišči pa predstavlja del področja ravnanja z nepremičninami. Pravna argumentacija sodišča prve stopnje temelji na enakih interesnih in vrednostnih temeljih, s katerimi je sodna praksa opredelila pravni institut družbenega sredstva v družbeni pravni osebi in s tem povezane zakonske predvidene pravne posledice. Ključni pomen pri tem ima izhodiščni koncept družbene lastnine, da lastninska pravica na stvari ni pripadala nobenemu konkretnemu subjektu, temveč celotni družbi in vsakemu posameznemu članu te družbe, kar dodatno kaže, da je interesni temelj po prepovedi priposestvovanja služnosti, ko gre za nepremičnino v družbeni lastnini in na kateri je imela pravico uporabe občina, s katero je tudi dejansko upravljala, še toliko bolj izražen. Iz teh razlogov okoliščine konkretnega primera niso istovrstne primerom iz sodne prakse, v katerih je bilo ugotovljeno, da obstojijo stvarnopravna upravičenja na nepremičninah v družbeni lastnini na podlagi priposestvovanja, s tem, da je v večini teh primerov izpostavljeno, da za izključitev možnosti priposestvovanja stvarne služnosti ne zadošča, da je bila nepremičnina le v uporabi družbene pravne osebe, temveč bi morala predstavljati družbeno sredstvo, ki kot temeljna lastnina zaradi varstva družbenih sredstev oziroma dela ne bi smela biti okrnjena s pravicami drugih oseb.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost
Drži sicer, kot navaja pritožba, da mora stranka v predlogu za oprostitev plačila takse navesti le tiste podatke o dohodku in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz drugega, tretjega in četrtega odstavka 12. člena ZST-1, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena zakona. Pri tem pa je bistveno, da stranka ter njeni družinski člani v predlogu za oprostitev plačila taks podajo soglasje, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobijo podatke, ki so davčna tajnost. Za popolnost predloga za oprostitev plačila sodne takse tako ne zadostuje že zahteva stranke, naj jo sodišče plačila sodnih taks oprosti, ampak mora biti v njej vsebovano tudi navedeno soglasje stranke in njenih družinskih članov. Pritožbene navedbe, da bi sodišče lahko domnevalo, da tožnika soglašata s pridobitvijo podatkov, ki so davčna tajnost, so tako neutemeljene.
obnova kazenskega postopka - nova dejstva in dokazi - zavrženje predloga za obnovo postopka
ZKP v prvem odstavku 410. člena ZKP taksativno določa več razlogov, na podlagi katerih je mogoče dovoliti obnovo pravnomočno kazenskega postopka, in s tem v zvezi ima zagovornica prav, da je v obravnavanem primeru bila predlagana obnova postopka tudi po 3. točki prvega odstavka 410. člena ZKP, to je zaradi novih dejstev in dokazov, ki utegnejo sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi povzročiti oprostitev tistega, ki je bil obsojen.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 19, 19/1, 19/2, 19/3, 34a, 34a/7. ZPP člen 39, 44, 44/3.
sodna taksa
Sodno takso za vloženo izredno pravno sredstvo je potrebno plačati od vrednosti izpodbijanega dela odločbe. Ker se v našem primeru izpodbija odločba v celoti, je vrednost spora v postopku revizije enaka vrednosti spora, ki jo je tožeča stranka označila v tožbi.
tuja sodna odločba - evropski nalog za izvršbo - izvršba na podlagi tuje odločbe - izvršba na podlagi izvršilnega naslova
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je iz potrdila o evropskem nalogu za izvršbo (z dne 26. 9. 2023 in se nanaša na prvo tujo sodbo) razviden naslov dolžnika (in skrajšana firma) medtem, ko je iz Ajpes razvidno, da obstaja samo ena pravna oseba s tem nazivom in naslovom, zato ni imelo dvoma, da gre za dolžnika. Slednjih ugotovitev sodišča dolžnik ne izpodbija.
ZFPPIPP člen 227, 282. SPZ člen 206, 206/2, 209, 209/2.
globalna fiduciarna cesija - ločitvena pravica - izvensodno uveljavljanje ločitvenih pravic - posebna pravila za ločitvene pravice, ki se lahko uveljavijo zunajsodno - načelo koncentracije - aktivna legitimacija
Po splošnih pravilih ZFPPIPP lahko upnik uveljavlja svojo terjatev in ločitveno pravico, s katero je ta terjatev zavarovana, sodno, in sicer tako, da jo (pravočasno) prijavi v stečajnem postopku, kar izhaja iz načela koncentracije, ki je glede na 227. člen ZFPPIPP temeljno načelo stečajnega postopka. Posebna pravila o zunajsodni uveljavitvi ločitvene pravice iz 282. člena ZFPPIPP so izjema od splošnega načela, izjeme pa je treba razlagati restriktivno. V okoliščinah konkretnega primera, ko je tožeča stranka v stečajnem postopku prijavila vtoževano terjatev in ločitveno pravico (in to ne pogojno) in ne upravitelja obvestila o predmetni pravdi, vsled česar je upravitelj izterjal plačilo predmetne terjatve v stečajno maso, je pravilno stališče prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka izbrala poplačilo terjatve v stečajnem postopku, zato nima (več) materialne aktivne legitimacije v predmetni pravdi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - ekonomski razlog - organizacijski razlog
Toženka je uspela dokazati negativni trend poslovanja v času podaje odpovedi, ki je utemeljeval prenehanje potrebe po delu tožnice. Izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi bi bila zakonita že, če bi toženka dokazala le obstoj enega izmed poslovnih razlogov po prvi alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 49, 75, 75/1, 75/3. ZPP člen 212. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije (2018) člen 2.
izredna odpoved delavca pri delodajalcu prevzemniku - bistveno spremenjeni pogoji - plačilo odpravnine - nadurno delo - nadomestilo - odpovedni rok - pripravljenost za delo - poslabšanje pravic
Namen pravnega varstva prenesenih delavcev po 75. členu ZDR-1 in Direktivi Sveta 2021/23/ES je, da se jim s prenosom ne poslabšajo pravice. Prevzemnik ne more izbirati, koga od delavcev bo prevzel, zato prenos ni odvisen od sklenitve pogodbe o zaposlitvi s prevzemnikom. Tožnik je podal odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi tretjega odstavka 75. člena ZDR-1 zaradi zatrjevanega bistvenega poslabšanja pravic iz pogodbe o zaposlitvi oziroma pogojev dela. Ker slednjega ni dokazal, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo njegov zahtevek za plačilo odpravnine in nadomestila namesto odpovednega roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00083448
OZ člen 807, 825, 825/1. ZPP člen 7, 7/1, 227, 227/5, 257.
pogodba o trgovskem zastopanju - agencijska pogodba - pridobitev pravice - plačilo provizije - višina vtoževane terjatve - trditveno breme stranke - sklepčnost zahtevka - opozorilo nasprotne stranke - dokaz z zaslišanjem - zaslišanje stranke
Obračun provizije na način, da se od zneska subvencije (ki so ga prejele stranke) odšteje "obračunani" znesek subvencije, ni v skladu z dogovorom pravdnih strank. Tožeča stranka ni pojasnila načina izračuna zneskov, ki izhajajo iz drugega stolpca z oznako "obračunan znesek subvencije". Iz tabele na prilogi A 8 pa (poleg stolpcev s količinami) izhajajo še stolpci z oznakami "dogovorjen RVC" po posameznih proizvodih ter "dogovorjen skupni zaslužek", vendar pa tožeča stranka tudi izračuna teh postavk ni pojasnila. Tožeča stranka ustreznih navedb ni podala, matematičnega preizkusa pa sama predložena tabela ne omogoča, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Tožeča stranka je v tožbi zgolj na splošno navedla, da se tožena stranka dogovora o prodaji ni držala (glede višine prodajnih cen ter deleža prodanih mask Y), zato bi bila konkretna pojasnila glede načina obračuna bistvena.
Pritožnica v pritožbi očita sodišču prve stopnje, da v sodbi ni povzelo vsebine dogovora o višini dogovorjene provizije. Tudi s to pritožbeno navedbo ne more uspeti, saj ugotovitev glede višine dogovorjene provizije po posameznih proizvodih ne zadošča za presojo višine vtoževane terjatve. Za utemeljitev slednje bi bilo treba podati obračun za vsako posamezno stranko, torej katera sredstva so ji bila prodana, za kakšno ceno, koliko je znašala razlika v ceni, koliko je tožeča stranka že dobila plačano ter kaj še terja od tožene stranke.
Tožeča stranka ni podala sklepčnih trditev, v katerih bi pojasnila svoj obračun vtoževanega zneska, čeprav jo je tožena stranka na to ves čas postopka opozarjala. Dokaz z zaslišanjem je namenjen dokazovanju zatrjevanih dejstev, ne pa dopolnjevanju nepopolne trditvene podlage.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00082917
ZIZ člen 226, 227, 272, 272/1, 272/2, 273. ZVPot člen 24. URS člen 3a.
predlog za izdajo začasne odredbe - potrošniška kreditna pogodba - začasno zadržanje učinkovanja kreditne pogodbe - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - ničnost kreditne pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - kredit v CHF - pojasnilna dolžnost banke - težko nadomestljiva škoda - nesklepčnost trditev - tehtanje neugodnih posledic izdaje začasne odredbe - pogoj reverzibilnosti - sodna praksa SEU - sprememba sodne prakse
Razlaga SEU in sodba C-287/22 je bila razlog za spremembo domače sodne prakse, ki se je že ustalila pri stališču, da je v potrošniških sporih z začasno odredbo mogoče zavarovanje tudi za oblikovalni zahtevek.
Pritožba se neutemeljeno zavzema za restriktivni pristop pri izdajanju regulacijskih začasnih odredb v potrošniških sporih.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00082716
ZNP-1 člen 149, 151. URS člen 22.
ureditvena začasna odredba v nepravdnem postopku - ureditev razmerij med solastniki z začasno odredbo - vsebinska identičnost tožbenega predloga in predloga začasne odredbe - restriktiven pristop pri izdaji regulacijske začasne odredbe - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - nadomestitev soglasja solastnikov - nujen posel rednega upravljanja - nujna vzdrževalna dela na stavbi - načelo kontradiktornosti postopka - ekonomska upravičenost posla - namen postopka - pravice solastnika nepremičnine - dejanska etažna lastnina - skupni del večstanovanjske stavbe
Po 151. členu ZNP-1 je dopustno izdati začasno odredbo, ki se v celoti ujema s predlogom odločitve o glavni stvari, le v primerih, ko je to edini možni način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Če predlagatelj tega pogoja ne izkaže, sodišče ne sme slediti predlogu za izdajo začasne odredbe, saj bi v takšnem primeru brez izvedenega kontradiktornega postopka in brez pravice nasprotne stranke, da uveljavlja svoje interese, dejansko ugodilo predlogu za odločitev o glavni stvari.
Ekonomska upravičenost izvedbe del ne more biti kriterij za poseg v pravice nasprotnih udeležencev že z izdajo začasne odredbe. Ta je lahko eden od kriterijev v postopku odločanja o glavni stvari.
ZDR-1 člen 10, 84, 84/1, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 90. ZPP člen 355.
redna odpoved pogodbe iz poslovnega razloga - odpovedni razlog - navidezni odpovedni razlog - reorganizacija podjetja - ukinitev delovnega mesta - opis delovnega mesta - sistemizacija delovnih mest - sprememba
Toženka mora v sodnem postopku dokazati, da je podan odpovedni razlog, kot je naveden v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer je bistveno, da se presoja o obstoju poslovnega razloga nanaša na trenutek podaje odpovedi. Zato ugotovitve sodišča prve stopnje, da je toženka po podaji odpovedi tožniku v januarju 2024 oziroma s 1. 2. 2024 spremenila sistemizacijo delovnih mest in ukinila delovno mesto Direktor projektov, za presojo zakonitosti odpovedi ni odločilno.