Odgovornost fizične osebe je sicer res neomejena in solidarna, vendar le subsidiarna. To pomeni, da fizična oseba odgovarja solidarno (poleg družbe) in neomejeno (z vsem premoženjem) šele, če obveznosti ne izpolni družba, kot primarni dolžnik. Tožnik bi torej moral za vzpostavitev solidarne in neomejene odgovornosti fizične osebe pozvati toženo stranko k izpolnitvi obveznosti. Če družba obveznosti ne bi izpolnila, bi zanje solidarno odgovarjala fizična oseba z vsem svojim premoženjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00000018
ZPP člen 11, 185, 185/1, 187, 187/1, 187/2, 191, 211, 211/2, 205, 206. OZ člen 336, 346, 352, 352/2. ZGD-1 člen 503, 503/1, 503/2, 503/3, 503/4.
sprememba tožbe na naroku za glavno obravnavo - subjektivna sprememba tožbe na pasivni strani - smotrnost spremembe tožbe - naknadno sosporništvo - zloraba procesnih pravic - prekinitev postopka - družbeniška tožba - zastaranje
Ne prvotna tožena stranka ne nova tožena stranka privolitve nista podali. Teh zakonsko zahtevanih soglasij sodišče prve stopnje ne more nadomestiti s svojo odobritvijo tako kot pri objektivni spremembi tožbe (prim. prvi odstavek 185. člena ZPP). Prav tako za subjektivno spremembo tožbe ne pride v poštev določba o privilegirani spremembi tožbe (186. člen ZPP). Tudi pri naknadnem sosporništvu je zahtevano soglasje novega toženca, katerega sodišče s svojim sklepom ne more nadomestiti.
Prekinitev postopka je mogoča le v zakonsko predvidenih primerih (prim. 205. in 206. člen ZPP) in ni v dispoziciji strank.
Najpomembnejša zahteva za uporabo družbeniške tožbe je njena subsidiarnost. Ta je izražena preko dolžnosti izčrpati možnosti, ki jih ima na voljo družbenik za razčiščevanje nastalih spornih situacij znotraj družbe in so predpisane v drugem odstavku 503. člena ZGD-1. Družbeniško tožbo je treba uveljavljati za račun družbe, v katerem ima tožeča stranka položaj družbenika.
ZGD-1 člen 263, 263/2, 505, 505-8, 523, 523/3, 526, 526/1.
odškodninska odgovornost organov vodenja ali nadzora - družba z omejeno odgovornostjo - enoosebna d.o.o. - tožba za povrnitev škode zoper nekdanjega poslovodjo - soglasje družbenikov za vložitev tožbe - upravljanje družbe - knjiga sklepov
Ni dovolj, da odškodninsko tožbo vloži družba po osebi, ki je upravičena za zastopanje. V družbi z omejeno odgovornostjo o uveljavljanju zahtevkov družbe proti poslovodjem v zvezi s povračilom škode, nastale pri poslovanju, odločajo družbeniki (osma alineja 505. člena ZGD-1). Na podlagi tretjega odstavka 523. člena ZGD-1 velja enako za enoosebno družbo z omejeno odgovornostjo. Zato mora biti v sodnem postopku izkazano tudi, da je o vložitvi tožbe odločal tudi organ družbe, ki je za to pristojen. Odločitev edine družbenice tožeče stranke o uveljavljanju odškodninskega zahtevka zoper toženca (nekdanjega direktorja), predstavlja materialno pravno predpostavko za ugoditev tožbenemu zahtevku. Če obstoj takšne odločitve oziroma sklepa družbenice o soglasju k vložitvi tožbe v postopku ni zatrjevan in izkazan, bi bil (že) to razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka. V tem primeru tožeča stranka takšnega sklepa ne zatrjuje. Ker tudi ne zatrjuje, da je z družbeno pogodbo to urejeno drugače, zanjo veljajo določbe ZGD-1, ki urejajo upravljanje družbe. Pri tem je potrebno še pojasniti, da (glede na veljavno zakonsko ureditev) ne zadošča dejstvo, da je edini družbenik odločil o nekem vprašanju, ki se tiče družbe (505. člen ZGD-1), ampak je za pravno učinkovanje odločitve potreben še vpis njegove odločitve v knjigo sklepov, saj prvi odstavek 526. člena ZGD-1 določa, da sklepi, ki niso vpisani v knjigo sklepov, nimajo pravnega učinka.
samostojni podjetnik - smrt - nadaljevanje podjetnikove dejavnosti - pristop k dolgu - zastaranje terjatve
Tudi v obdobju med nastopom smrti do pravnomočnosti sklepa o dedovanju in še tri mesece potem je dopustno nadaljevati z dejavnostjo podjetnika pod njegovo firmo, saj iz zakona ne izhaja obveznost, da bi moralo iz firme biti razvidno, da je podjetnik prenehal biti lastnik podjetja in je zato mogoče, da se tudi v primeru smrti podjetnika še naprej uporablja firma z imenom in priimkom pokojnega podjetnika.
Tožena stranka je res tudi dedinja po umrlem podjetniku, vendar to ni ovira, da ne bi mogla pristopiti k dolgu kot samostojna podjetnica in za dolg, ki ga je zapuščina legalno ustvarila v obdobju po smrti samostojnega podjetnika, tako da je sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je vsebina 3. točke Dogovora o poravnavi dolga z dne 14. 7. 2011, šteti kot pristop k dolgu po 432. členu OZ.
Stališče pritožbe, da terjatev iz naslova pristopa k dolgu zastara takrat kot zastara dolg, h kateremu se pristopi, ne vzdrži, saj je dolg pristopnika njegov dolg in če se je zavezal plačati v določenem roku, se zastaranje ugotavlja glede na ta rok.
KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - REVIDIRANJE
VSL00001023
ZGD-1 člen 320.
imenovanje posebnega revizorja - dopolnitev poročila - predujem - pravica manjšinskih delničarjev - posebno revizorjevo poročilo
Pravica manjšinskih delničarjev se z imenovanjem posebnega revizorja in izdelavo posebnega revizorjevega poročila iz 320. člena ZDG-1 izčrpa.
Sodišče je v nepravdnem postopku pooblaščeno le za imenovanje posebnega revizorja, ne pa za presojanje vsebine njegovega poročila. Tudi presoja popolnosti poročila presega pooblastila sodišča v nepravdnem postopku. Od tedaj dalje, ko sodišče imenuje posebnega revizorja, teče postopek naprej enako kot pri imenovanju posebnega revizorja s strani skupščine. Sodišče namreč postopka revidiranja ne vodi.
prisilna poravnava – ovire za poenostavljeno prisilno poravnavo – univerzalno pravno nasledstvo – predlagatelj stečajnega postopka kot stranka predhodnega postopka poenostavljene prisilne poravnave – pripojitev
Dolžnik kot prevzemna družba je še pred izpolnitvijo obveznosti prevzete družbe na podlagi potrjene prisilne poravnave vložil predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.
Procesna ovira za vodenje postopka poenostavljene prisilne poravnave po 221.c členu ZFPPIPP je tudi ovira iz 1. točke prvega odstavka 140. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da postopek poenostavljene prisilne poravnave ni dovoljen, če je vložen pred potekom treh let od dneva, ko je dolžnik izpolnil vse obveznosti iz prejšnje potrjene prisilne poravnave. S statusno spremembo pripojitve si prevzemna družba tej zakonski procesni oviri ne more izogniti.
V okviru ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave se presoja, ali so v NFP upoštevani taki ukrepi finančnega prestrukturiranja, ki ob obstoječih okoliščinah in dejstvih zagotavljajo odpravo vzrokov insolventnosti in zagotavljajo dolžnikovo kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost in ki morajo hkrati biti taki, da bodo zagotavljali, da bo dolžnik lahko obveznosti izpolnil skladno s predlagano prisilno poravnavo (primeijaj 4. in 5. točko prvega odstavka 145. člena ZFPPIPP). Ali bo postopek prevzema novih vložkov uspešen, se bo ugotavljalo v upraviteljevem poročilu o vpisu in vplačilu novih vložkov (197. člen
ZFPPIPP). Ce ne bo uspešen, bo sodišče ravnalo po določbah 198. člena ZFPPIPP.
SODNE TAKSE - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0079688
ZST-1 člen 11, 11/5, 30, 30/2, 31, 31/1, 31/2, 34a, 34a/1. ZPP člen 44, 44/3, 105a, 105a/3.
izpodbijanje veljavnosti sklepov skupščine delniške družbe - nepremoženjski spor - postopek za plačilo takse - pravna sredstva zoper plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - napačna odmera sodne takse - presoja odmerjene višine sodne takse - sodno določena vrednosti spornega predmeta - pridržana pritožba - pravica do pravnega sredstva - končna incidenčna odločba - pravica do sodnega varstva - domneva umika - pravni interes - denarna sredstva
Ustavno skladna je takšna razlaga določbe prvega odstavka 34.a člena ZST-1, ki dopušča presojo odmerjene višine sodne takse tudi iz v ugovoru navedenih razlogov, ki se nanašajo na sodno določeno vrednost predmeta postopka za odmero sodne takse. Pravica stranke do pravnega sredstva zoper odmerjeno višino sodne takse bi bila namreč zgolj navidezna v primeru, če stranke zatrjevane kršitve določb ZST-1 (19. do 30. člen ZST-1) glede določitve vrednosti predmeta postopka zaradi odmere sodne takse, ne bi imele pravice uveljavljati v ugovoru zoper plačilni nalog po 34.a členu ZST-1, ki v tem smislu predstavlja končno (incidenčno) odločbo.
Od drugačni razlagi, po kateri je preizkus sodno določene vrednosti spornega predmeta dopusten šele po pritožbi zoper odločbo o tožbenem zahtevku, bi bilo poseženo v pravico stranke do sodnega varstva oziroma do učinkovitega pravnega sredstva. Stranke, ki takse ne plačajo v prepričanju, da je bila taksa napačno odmerjena, namreč tvegajo, da se bo štelo, da je tožba umaknjena, s čimer je poseženo v njihovo pravico do sodnega varstva.
Sporov v zvezi z izpodbijanjem veljavnosti sklepov skupščine delniške družbe ne gre uvrščati med premoženjske spore.
Iz vmesne bilance stanja na dan 30. 6. 2016 izhaja, da denarna sredstva tožnice (47.491,00 EUR) skoraj štirikrat presegajo višino dolgovane sodne takse (12.755,00 EUR). Že zato ni razloga, da tožnica ne bi mogla priskrbeti sredstev za plačilo sodne takse takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti.
V tem kontekstu so torej relevantne trditve tožeče stranke, da so bili posojilojemalci v času sklenitve posojilnih pogodb oz. aneksov insolventni oz. plačilno nesposobni. Ker se v tem postopku ne odloča o predlogu za začetek stečajnega postopka nad posojilojemalkami je, po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje tožeči stranki neutemeljeno očitalo, da bi morala točno zatrditi, kdaj je katera od posojilojemalk postala nelikvidna oziroma plačilno nesposobna. Tožeča stranka se je v zvezi s finančnim položajem posojilojemalk sklicevala na ugotovitve posebne revizije pooblaščene revizorke z dne 14. 10. 2013. Po presoji pritožbenega sodišča pritožba utemeljeno napada dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je temu dokazu, zaradi zapisa revizorke v uvodu odreklo kakršnokoli dokazno vrednost, hkrati pa zavrnilo druge dokazne predloge tožeče stranke za dokazovanje zatrjevanega (slabega) finančnega stanja posojilojemalk. Tožeča stranka je namreč predlagala tudi dokaz s postavitvijo izvedenca ekonomsko finančne stroke, s pomočjo katerega se bo ugotavljalo finančno stanje posojilojemalk v času sklepanja posojilnih pogodb oziroma aneksov, ki ga je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo kot informativni dokaz, s čimer je tožeči stranki odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Ker se je z razlogi za zavrnitev dokaznih predlogov tožeča stranka lahko seznanila šele z izpodbijano sodbo, je pritožbeno grajanje
Član organa vodenja ali nadzora mora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe (prvi odstavek 263. člena ZGD-1). Člani organi vodenja ali nadzora so solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti (2. odstavek 263. člena ZGD-1). Na toženi stranki, ki se želi ekskulpirati, je torej, da v nadaljevanju tega postopka trdi in dokaže, da je pri sklenitvi navedenih pogodb in aneksov, glede na ugotovljen finančni položaj posojilojemalk, ravnala s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Na toženi stranki je torej trditveno in dokazno breme, da dokaže, da je v konkretni situaciji ravnala v skladu z načelom razumne poslovne presoje.
ZSReg člen 19, 36, 36/1. ZGD-1 člen 23, 23/1, 23/2, 41, 511. ZNP člen 37.
pravni interes družbenika za pritožbo - varstvo firme
Posplošene navedbe oziroma predvidevanja, da se z registracijo subjektov vpisov ustvarja zmeda na trgu, s čimer naj bi se povzročila neposredna škoda družbi E. in njemu kot manjšinjskemu družbeniku, ne izkazujejo njegovega pravnega interesa za izpodbijanje firme subjekta vpisa.
Registrsko sodišče ni načeloma izključilo pravnega interesa A. A. kot družbenika v družbi E. Zavzelo je le stališče, da družbenik ni konkretizirano izkazal, v čem naj bi bile z izpodbijanim sklepom prizadete njegove družbeniške pravice. Kot dodaten razlog za svojo odločitev pa je še pojasnilo, da bi lahko imela pravni interes za varstvo firme le družba, ki bi menila, da se firma druge družbe ne razlikuje jasno od njene prej registrirane firme. Slednje pomeni, da je družba tista, ki ima najprej upravičenje, da lahko drugi družbi prepreči vpis firme, ki se ne razlikuje jasno od njene firme.
Člen 263. ZGD-1 ne predstavlja pravne podlage za odškodninsko odgovornost drugotoženca v razmerju do družbe. Prokurist ni član organa vodenja oziroma nadzora, zato tudi ni v korporacijsko pravnem razmerju z družbo. Svoje upravičenje za zastopanje družbe črpa iz prokure, ki predstavlja posebno vrsto pooblastila, ki mu ga podeli družba. Prokurist torej nima poslovodnih upravičenj in zato tudi ni odgovoren za poslovanje družbe. Vendar pa je odgovoren za dejanja, ki jih opravi na podlagi danega pooblastila. Razmerje med njim in družbo je torej mandatno razmerje, ki se presoja po obligacijsko pravnih pravilih. Prokurist kot mandatar mora vselej ravnati oziroma nastopati v korist družbe. Če družbo zastopa skupaj z zakonitim zastopnikom, je za sklenjeni pravni posel soodgovoren kot mandatar. Ravnati mora kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar in v vsem paziti na naročiteljeve interese, ki mu morajo biti vodilo (768. člen OZ). Svoje odgovornosti za škodo je prost, če dokaže, da ni mogel izpolniti svoje obveznosti zaradi okoliščin, nastalih po sklenitvi pogodbe, ki jih ni mogel preprečiti ne odpraviti in se jim tudi ne izogniti (240. člen OZ). Tudi prokurist torej družbi odgovarja za nepravilno in neskrbno opravljanje naloženih mu nalog. Ker v družbi z omejeno odgovornostjo o postavitvi prokurista odločajo družbeniki (505. člen ZGD-1), je prokurist v notranjem razmerju dolžan izvrševati njihova navodila oziroma navodila nadzornega sveta, če ga družba ima. Razlika med članom uprave in prokuristom torej ni v stopnji skrbnosti, ki se zahteva od njiju, pač pa le v delokrogu njunih nalog in v posledici tudi odgovornosti. Prokurist ni odgovoren za poslovodenje in zato praviloma tudi ne za poslovni rezultat družbe.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0086440
SZ-1 člen 30, 30/1, 71, 71/1, 71/2. SPZ člen 118. OZ člen 197. ZGD-1 člen 623, 623/6. ZPP člen 8.
spor majhne vrednosti – upravljanje večstanovanjskih stavb – upravnik – obratovalni stroški – aktivna legitimacija – pogodba o upravljanju – veljavnost pogodbe – statusno preoblikovanje upravnika
Ob ugotovljenem materialnem statusnem preoblikovanju prve družbe upravnice so na novo družbo in posledično na tožečo stranko kot univerzalno pravno naslednico prešla tudi vsa pravna razmerja, ki so izvirala iz sklenjenih pogodb o upravljanju prvotne družbe upravnice. Nova družba je vstopila v celotni pravni položaj prvotne upravnice. Prvi odstavek 71. člena SZ-1 ureja razmerja etažnih lastnikov s tretjimi osebami, dobavitelji. Upravniku ne prepoveduje zalaganja svojih sredstev za poplačilo obveznosti etažnih lastnikov, kadar jih slednji ne plačajo.
Tožba je bila pravilno vročena. Šlo je namreč za nasprotno tožbo, to je tožbo, vloženo v okviru pravde, ki je že tekla. V tej pravdi je nasprotna stranka že imela pooblaščenca, predmet nasprotne tožbe pa je po vsebini predhodno vprašanje v zadevi po tožbi, zato je sodišče prve stopnje pravilno vročilo tožbo in poziv na odgovor pooblaščencu
Pritožnica je bila izvršna direktorica tožeče stranke v času sklepanja sporne posojilne pogodbe. Po prepričanju višjega sodišča pa je že s tem izkazan pritožničin pravni interes za udeležbo na strani tožeče stranke, da le-ta zmaga v tej pravdi oziroma, da se ubrani plačilu po nasprotni tožbi. Kot pravilno opozarja pritožnica, bo namreč vsebina sodbe lahko posredno vplivala tudi na njen pravni položaj, zlasti v smislu njene odškodninske odgovornosti nasproti tožeči stranki (prim. 263. člen ZGD-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – PRAVO DRUŽB – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0085199
ZPP člen 481, 481/1, 481/1-2. ZGD-1 člen 3, 3/6, 74, 74/1. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 3, 3/1. Uredba (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti.
spor o pristojnosti – evropski plačilni nalog – stvarna pristojnost – nacionalno pravo – gospodarski spor – podjetnik
Za vsa procesna vprašanja, ki v UEPN in USMV niso posebej obravnavana, se je zato potrebno obrniti na nacionalno pravo.
Okrožno sodišče v Ljubljani je sicer pravilno ugotovilo, da tožena stranka v Sodni register Republike Hrvaške ni vpisana in da je lastnik obrti fizična oseba, vendar pa to po oceni Višjega sodišča v Ljubljani za presojo subjektivnega kriterija v smislu 2. točke prvega odstavka 481. člena ZPP ni odločilno. Navedeno namreč ne pomeni, da omenjeni tuj subjekt ne ustreza slovenskemu samostojnemu podjetniku posamezniku, ki se vpisuje v Poslovni register Slovenije pri AJPES.
STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0087234
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-1, 14/2-1(3), 14/4, 14/4-2, 126, 126/1, 234, 234/4, 242. ZPP člen 13, 206. ZGD-1 člen 406, 460/2.
začetek stečajnega postopka – seznam izvršilnih naslovov - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - legitimacija likvidacijskega upravitelja - legitimacija družbenika - predhodno vprašanje o obstoju upnikove terjatve - prekinitev postopka - verjetno izkazana terjatev - insolventnost stečajnega dolžnika - trajna nelikvidnost - redna likvidacija - uporaba pravil o vodenju poslovnih knjig - postopek z dolžnikovim predlogom za začetek stečajnega postopka
Seznama izvršilnih naslovov ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o izvršbi in ga tudi ni mogoče (po temelju in višini) izpodbijati v predhodnem postopku za začetek stečajnega postopka.
začasna odredba – nevarnost – verjetno izkazana nevarnost – odsvojitev dela premoženja – poslovni delež – nominalna in tržna vrednost poslovnega deleža
Nominalna vrednost poslovnega deleža je določena v začetku, v družbeni pogodbi, in se ne spreminja, razen če se spremeni družbena pogodba sama. Resnična (tržna) vrednost poslovnega deleža je odvisna od podjetniškega položaja družbe, ta pa je odvisna od mnogih dejavnikov.
Za izkaz nevarnosti ne zadošča, da dolžnik zgolj odsvoji dele premoženja. Pritožbeno sodišče bo to obrazložilo na primeru odsvojitve premoženja na temelju dvostransko zavezujoče pogodbe. Če ga dolžnik odsvoji z dvostransko zavezujočo pogodbo, pridobi za odsvojeni del premoženja odmeno. Sestava dolžnikovega premoženja se tako spremeni. Spremeni se lahko sicer tudi velikost, vendar tega na splošno ni mogoče domnevati. Zgolj odsvojitev dela premoženja z dvostransko zavezujočo pogodbo torej sama po sebi ne zmanjša verjetnosti, da bi bila nevarnost uveljavitve terjatve onemogočena ali precej otežena. Obstajati morajo še druge okoliščine, iz katerih je mogoče sklepati, da bo zaradi sklenjenega pravnega posla trpelo uveljavljanje upnikove terjatve. Takšne okoliščine morajo biti sicer podane tudi pri enostransko zavezujočih pogodbah. Zatrjevati jih mora upnik.
SODNE TAKSE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL0082710
ZST-1 člen 11, 12, 12/4. ZGD-1 člen 7, 7/1.
taksna oprostitev - uporaba prava - pravni standard občutnega zmanjšanja sredstev za preživljanje - zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pomoči - premoženje podjetnika - pomanjkljiva izpolnitev izjave o premoženjskem stanju
V primeru, ko je plačilo sodne takse procesna predpostavka, je stranka upravičena do oprostitve plačila sodne takse, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžna preživljati.
Sodišče prve stopnje je glede na dejstvo, da toženka zaradi lastništva nepremičnine v A. (ki je neobremenjena) ni uspela s prošnjo za dodelitev brezplačne pomoči, upravičeno podvomilo v resničnost toženkinih navedb (da so vse njene nepremičnine obremenjene čez vrednost nepremičnin) in opravilo uradne poizvedbe za preveritev toženkinih navedb v ustreznih uradnih evidencah.
Tako kot podjetnik odgovarja za poslovne obveznosti tudi s tistim premoženjem, ki ni vezano na podjetniško dejavnost, torej z vsem svojim premoženjem, velja za obratni položaj.
Pomanjkljivo izpolnitev izjave o premoženjskem stanju je mogoče primerjati z navedbo neresničnih podatkov.
ZIZ člen 17, 20a, 20a/1, 20a/3. ZGD-1 člen 667, 667/2, 672.
samostojni podjetnik – prenos podjetja – univerzalno pravno nasledstvo – prevzemna družba – subsidiarna in solidarna odgovornost – izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa – dodatek h kreditni pogodbi – zvišanje pribitka – načelo stroge formalne legalitete
V razmerju do družbe, na katero je bilo preneseno podjetje samostojnega podjetnika, je podano univerzalno pravno nasledstvo za obveznosti nekdanjega podjetnika, ta pa kot nekdanji nosilec podjetja kot subsidiarni in solidarni dolžnik, ker prevzemna družba obveznosti ni izpolnila, neomejeno odgovarja za obveznosti, ki so nastale pred prenosom podjetja. Soglasje z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa je treba presojati glede na to, kdo so bile stranke pogodbe, odstop od pogodbe pa je glede na naknadno univerzalno pravno nasledstvo upnik pravilno uveljavljal do prevzemne družbe ter je oba dolžnika tudi obvestil o zapadlosti obveznosti.
Dodatek h kreditni pogodbi, ki je zvišal pribitek k fiksnemu delu obrestne mere, ni sklenjen v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, v izvršilnem postopku pa je mogoče izvršiti le terjatev, kot izhaja iz izvršilnega naslova. Upnik zato ne izkazuje obstoja izvršilnega naslova za tako visoke obrestne mere, kot jih je obračunal. Glede na napačno obračunane pogodbene obresti so bile te plačane v preveliki višini, na ta račun v premajhni višini glavnica, posledično pa so bile tudi zamudne obresti obračunane od prevelike glavnice. V danem primeru ne gre za to, da upnik do plačila obresti po takšnih obrestnih merah v nobenem primeru ne bi bil upravičen, temveč za to, da jih ne more uveljavljati v tem izvršilnem postopku, ki teče na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, saj zanje nima izvršilnega naslova.