CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO
VSL00002656
ZPP člen 214, 214/1, 286b, 286b/1. ZFPPod člen 27, 27/1. ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2, 72/3. ZLNDL člen 3.
sprememba tožbe - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra brez likvidacije - prenehanje gospodarske družbe - priznanje dejstev - priposestvovanje - dobroverna posest - zakonita posest - družbena lastnina - pravočasno grajanje procesnih kršitev - dobroverni in zakoniti posestnik - prodajna pogodba
Učinek priznanja dejstev iz prvega odstavka 214. člena ZPP se lahko razteza le na materialnopravno odločilna dejstva, torej tista, ki so podlaga določenega zahtevka ali ugovora.
ZPP člen 78, 78/1, 335, 335-4, 336. ZGD-1 člen 32, 515, 515/1.
zavrženje pritožbe - nepopolna pritožba - podpis pritožnika - družba z omejeno odgovornostjo - zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo
Tožena stranka je družba z omejeno odgovornostjo. Takšno pravno osebo zastopa zakoniti zastopnik. Zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo je poslovodja (direktor). Tako določata 32. člen in prvi odstavek 515. člena ZGD-1. Pritožbo mora torej podpisati zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo.
prisilna poravnava - prijava in preizkus terjatev - odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave - izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave - odvzem glasovalnih pravic - pravna praznina - uporaba analogije - zloraba pravic - načelo enakega obravnavanja upnikov - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - povezane družbe - odvisna in obvladujoča družba - načelo vestnosti in poštenja - načelo pravne države - prehod upnikovih pravic na poroka (subrogacija) - razmerje med porokom in dolžnikom - načelo prepovedi zlorabe pravic - pogojne terjatve - navadne terjatve - povezane osebe - priznana terjatev - dejanski koncern
V obravnavanem primeru se izkaže kot premisleka vredno stališče pritožnikov in teorije, da bi bila tudi v primeru, ko fizična oseba lastniško in vodstveno obvladuje več podjetij, analogna uporaba pravil koncernskega prava nujna za zagotovitev načela pravne enakosti.
Ne glede na to, da insolvenčno pravo prepovedi zlorabe pravic ne ureja, ni dvoma, da ta prepoved velja tudi v insolvenčnem pravu.
Prav zaradi tesnih (kapitalskih in osebnih vodstvenih) povezav med dolžnikom in upnikom F d. o. o., se ravnanje tako dolžnika kot tudi upnika F d. o. o. v obravnavanem primeru izkaže kot ravnanje z namenom, da s spretnim manevriranjem in ob sodelovanju še nekaterih drugih upnikov porokov, dosežeta potrditev prisilne poravnave nad dolžnikom na nedopusten način. Pri tem ne gre le za dejstvo, da je bila prisilna poravnava lahko izglasovana le tako, da so zanjo glasovali tudi z dolžnikom tesno povezani upniki. Gre predvsem za to, da ti upniki iz naslova terjatev, ki naj bi jih do dolžnika imeli na podlagi danega poroštva, niso plačali še ničesar, pa so kljub temu po izjavi upraviteljice, da so njihove terjatve pogojne, poskusili doseči, da se njihove terjatve v končnem seznamu preizkušenih terjatev uvrstijo med navadne nepogojne terjatve.
ZMZPP člen 90, 92, 92/1. ZDDV-1 člen 5, 5/1, 25, 25/1. ZGD-1 člen 3, 3/1, 3/3.
varščina - varščina za pravdne stroške - tuja pravna oseba - razmerje z mednarodnim elementom - kraj obdavčitve - davčni zavezanec - gospodarska družba - odvetniške storitve - DDV
Varščina mora zadoščati za poplačilo pravdnih stroškov v celoti. Sodišče mora zato oceniti, kateri stroški in v kakšni višini bodo verjetno nastali tekom konkretnega pravdnega postopka.
Kadar slovenski davčni zavezanec opravlja odvetniške storitve zavezancu s sedežem izven Slovenije, je kraj obdavčitve storitev izven Slovenije. Zato sporne odvetniške storitve niso predmet DDV v Sloveniji.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00000842
OZ člen 404. ZFPPIPP člen 441, 442, 442/6, 442/7.
aktivni družbenik - solidarna odgovornost aktivnega družbenika - odgovornost družbenikov za dolgove izbrisane družbe - izbris gospodarske družbe iz sodnega registra - izvršilni postopek - izvršba - izvršba na poslovni delež družbenika - izvršba zoper družbenika izbrisane družbe - dodatni sklep o dedovanju - obseg zapuščine
Ker je dolg nastal po smrti družbenika M. L., je neutemeljeno pritožbeno stališče, da je prešel nanj. S smrtjo mu je namreč položaj družbenika prenehal. Poleg tega tudi aktivni družbenik, ki mu je položaj družbenika prenehal pred trenutkom prenehanja družbe, odgovarja le za obveznosti, ki so nastale, dokler je bil družbenik. Položaja aktivnega družbenika pa ni mogel imeti tudi iz razloga, ker je umrl več kot dve leti pred prenehanjem družbe.
V sodbi je ugotovljeno, da po smrti M. L. družba dejansko ni delovala (ni bilo skupščine, niti stikov med družbeniki), da je do nekaj mesecev pred izbrisom tekla pravda, ki jo je začel M. L. in sta jo po njegovi smrti prevzeli toženki ter v kateri je bilo sporno, ali je M. L. pravno veljavno izstopil iz družbe, da je bil zahtevek L. oziroma toženk v začetku leta 2007 zavrnjen, vendar pa je med izdajo sklepa o dedovanju glede poslovnega deleža in vložitvijo predloga za izbris potekel le mesec dni in da tožnik niti zase ni mogel reči, da je po smrti M. L. lahko pomembneje vplival na poslovanje družbe. Te ugotovitve, katerih pravilnosti pritožba ne izpodbija, tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljujejo sklep, da toženki nista imeli položaja aktivnih družbenic, ki bi utemeljeval njuno odgovornost za dolgove družbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00002764
KZ-1 člen 235, 235/1, 235/2, 240, 240/1, 240/2. ZKP člen 372, 372-1. ZGD-1 člen 263, 263/1. OZ člen 50, 50/1.
ločenost premoženja družbe in družbenika - kršitev kazenskega zakona - kazniva dejanja zoper gospodarstvo - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - ponareditev poslovnih listin - enoosebna gospodarska družba - družba z omejeno odgovornostjo - edini družbenik - protipravno ravnanje - navidezna (simulirana) pogodba - fiktivni pravni posel
Odločitve edinega družbenika v enoosebni gospodarski družbi ne morejo derogirati protipravnosti njegovega ravnanja, ki se kaže v prikazovanju navideznih (fiktivnih) pravnih poslov, na podlagi katerih je prišlo do nezakonitega zmanjšanja sredstev oškodovane družbe z omejeno odgovornostjo. Premoženje slednje je ne le navzven, temveč tudi v razmerju do edinega družbenika, tuje premoženje, družbenik pa mora kot poslovodja zasledovati (tudi) premoženjske interese družbe, sicer lahko uresniči vse zakonske znake kaznivega dejanja po 235. členu KZ-1.
ZGD-1 člen 105, 118, 425, 426. OZ člen 393, 393/3, 406.
prenehanje družbe po skrajšanem postopku - izbris družbe iz sodnega registra - izbris družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku - sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku - premoženje izbrisane družbe - delitev premoženja družbe - družbeniki kot pravni nasledniki izbrisane družbe - solidarnost upnikov - aktivna stvarna legitimacija
V konkretnem primeru ZGD-1 (niti drug zakon) solidarnosti ne določa, nista pa se zanjo dogovorila niti družbenika. Tožnik zato lahko zahteva le plačilo svojega dela terjatve (premoženja izbrisane družbe). Ker se družbenika nista dogovorila drugače, se terjatev do toženca med njiju deli na enaka dela (tretji odstavek 393. člena OZ). Tožnik je torej aktivno (stvarno) legitimiran le za polovico vtoževane terjatve.
sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku - umik pritožbe - ugovor udeleženca
Ker je po tretjem odstavku 334. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 19. členom ZSReg umik pritožbe nepreklicen, je pritožbeno sodišče lahko ugotovilo le dejstvo umika pritožbe, ne da bi jo meritorno obravnavalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSK00007672
ZFPPIPP člen 34, 34/4, 34/4-1, 35, 36, 37, 38, 39, 42, 43, 44, 44/5, 236. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost poslovodstva - prosta podjetniška presoja - neenako obravnavanje upnikov - odškodninska odgovornost članov organov vodenja in nadzora - neposlovna odškodninska odgovornost - pravila o dokaznem bremenu - insolventnost družbe - neobrazloženost sodbe
Ko bi ugotovilo, kdaj je prišlo do insolventnosti, bi moralo ravnanje tožencev primerjati z ravnanjem, kakršno je zahtevano v 34. do 39. členu ZFPPIPP. Upoštevati je namreč treba, da odškodninska odgovornost poslovodstva in članov NS, kot je urejena v 42. in 43. členu ZFPPIPP, nima značaja odgovornosti za nastanek finančnega položaja insolventnosti družbe, temveč samo za kršitev prepovedi in zapovedi, določenih v 34. do 39. členu ZFPPIPP.
Določbe 35. do 39. člena ZFPPIPP omejujejo prosto podjetniško presojo članov poslovodstva ob nastanku insolventnosti, saj določajo, katere ukrepe mora poslovodstvo izvesti in v kakšnem času.
Dokazno breme se prenese na toženo stranko, ki mora izkazati, da preusmeritev finančnih tokov na drugo osebo ni pomenila neenakega obravnavanja upnikov, ker naj bi dejansko šlo le za plačila in obveznosti, nujne za redno poslovanje družbe.
Kriteriji v 34. členu ZFPPIPP so določeni primeroma. Kriterija neznatne vrednosti in posebnih okoliščin nista našteta med njimi, zato bi morali toženci izkazati, da je šlo za plačila in prevzem obveznosti, ki so nujni za redno poslovanje družbe in da zato ne pomenijo neenakega obravnavanja upnikov.
Vsaka pogodbena obveznost mora imeti dopustno podlago. Če ni podlage ali je ta nedopustna, je pogodba nična.
Toženec je z vplačilom zneska 210.700,00 EUR na račun vložka povečanega osnovnega kapitala družbe (na podlagi sklepa skupščine o povečanju osnovnega kapitala družbe) pridobil (prevzel) povečan osnovni kapital družbe. Za vračilo vplačanega zneska (prehod premoženja družbe na toženca) toženec ni izkazal dopustne podlage.
ZGD-1 člen 50, 50/1, 50/1-12, 50/2, 276, 256, 514. ZNP člen 19.
visečnost pravde (litispendenca) - res iudicata - nepravdni postopek - imenovanje članov nadzornega sveta
V sodni praksi je bilo zavzeto stališče (sklep VS RS III Ips 14/2005), da sodne pristojnosti za imenovanje poslovodje v družbi z omejeno odgovornostjo ni, posledično, da se 12. alineja prvega odstavka 50. člena ZGD-1, ki velja za organe vodenja in nadzora delniške družbe, smiselno za družbo z omejeno odgovornostjo ne uporablja. Z novelo ZGD-1I je bil dodan nov drugi odstavek 50. člena, ki je na novo določil možnosti za sodno imenovanje poslovodje v družbi z neomejeno odgovornostjo, komanditno družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo, medtem ko v zvezi z sodnim imenovanjem članov nadzornega sveta teh družb ni določil ničesar novega, zato se postavlja vprašanje obstoja zakonske podlage za sodno imenovanje članov nadzornega sveta v družbi z omejeno odgovornostjo.
ZGD-1 člen 237, 337, 337/1, 337/2. OZ člen 73, 73/1.
delniška družba - prenos delnic - soglasje družbe za prenos delnic - vinkulacija - vinkulacija delnic - razrešnica
Delniška družba določa svoje cilje samostojno. Po oceni pritožbenega sodišča je v Statutu družbe konkretno določen cilj v smeri zapiranja družbe z ambicijo doseganja čim večjega števila (z možnostjo doseganja absolutno - kvalificirane kapitalske večine) notranjega lastništva zaposlenih in bivših zaposlenih delavcev, legitimen in pravno dopusten cilj.
Vinkulacija je torej instrument za zagotovitev cilja, ki je v tem, da se v delniški strukturi družbe zagotavlja in ohranja (v čim večji meri, z možnostjo zagotovitve absolutno - kvalificirane kapitalske večine) struktura notranjih delničarjev, ki so sodelovali pri lastninskem preoblikovanju z uporabo notranjih metod lastninjenja. Več kot očitno pa je, da se ta cilj družbe lahko realizira z omejevanjem prenosljivosti delnic, in sicer v smeri, da se lahko pridobiteljem delnic, ki so izven kroga oseb obstoječih delničarjev in niso zaposleni pri toženi stranki ali z njo povezani družbi, s strani upravnega odbora tožene stranke odreče soglasje za prenos delnic. Če v vlogi pridobitelja delnic nastopa oseba, ki ni obstoječi delničar družbe in ki ni zaposlena v družbi ali z njo povezani osebi, lahko upravni odbor tožene stranke zavrne soglasje za prenos delnic.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSK00007584
OZ-UPB1 člen 33.. ZGD-1 člen 263.
odškodninska odgovornost uprave po ZGD - izpolnitev predpogodbe - pošteno in vestno izpolnjevanje dolžnosti člana uprave
Poudarjena okoliščina, da so drugi, tretji in četrti toženec za odločitev o nakupu nepremičnine izvedeli, ko je bila predpogodba že sklenjena, je pravno relevantno dejstvo, saj predpogodba pravno zavezuje (33. člen Obligacijskega zakonika), kar je prav tako potrebno upoštevati pri ocenjevanju vestnosti in poštenega ravnanja članov uprave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00004585
ZPP člen 277, 277/2, 278, 278/1. ZGD-1 člen 263, 264, 264/1, 515, 515/7, 534, 535.
obrazložen odgovor na tožbo - zakupna pogodba - odškodninski zahtevek - oškodovanje družbe - poslovodja družbe - možnost vplivanja na poslovanje družbe - odškodninska odgovornost poslovodje - škoda, ki jo povzroči tretja oseba
Odškodninska odgovornost de facto poslovodje je podana, če so izpolnjeni pogoji iz določbe prvega odstavka 264. člena ZGD-1 v zvezi s sedmim odstavkom 515. člena ZGD-1 (odškodninska odgovornost zaradi vpliva tretjih oseb), po kateri mora oseba, ki s svojim vplivom na družbo namenoma pripravi člane organov vodenja ali nadzora, prokurista ali poslovnega pooblaščenca do tega, da posluje v škodo družbe ali njenih delničarjev, družbi povrniti zaradi tega nastalo škodo.
vpis gospodarske družbe v sodni register - neobstoječa gospodarska družba - zakoniti zastopnik družbe - neupravičena pridobitev - odpadla pravna podlaga
Tožnik ni bil v pravnem razmerju z družbo, pač pa s tožencem, s katerim sta se dogovorila, da mu bo zaradi poslovnega sodelovanja z njegovo družbo, dal del ustanovitvenega kapitala za družbo. Stališče toženca, da mu je tožnik denar izročil kot zakonitemu zastopniku družbe A. d.o.o., ne vzdrži. Šele z vpisom v sodni register, ko družba pridobi pravno subjektiviteto, jo prične zastopati zakoniti zastopnik. Biti zakoniti zastopnik (še) neobstoječe družbe pojmovno ni mogoče.
Izvedenec je pri izdelavi izvedenskega mnenja izhajal iz revidiranih poslovnih izkazov za leto 2014 in medletnih izkazov za leto 2015 in navedel, da je revizija bila izvedena skladno s SRS. Na upniku, ki zatrjuje insolventnost dolžnika, je trditveno in dokazno breme o obstoju insolventnosti. Pritožnik tega ne more storiti s splošnim sejanjem dvoma v celotne dolžnikove poslovne izkaze in v verodostojnost revizorske hiše. Tudi ne more uspeti z zatrjevanjem, katere dokazne listine bi moral dolžnik predložiti v spis v smislu SRS in kakšno revizijsko mnenje bi bilo predhodno moralo biti izdano po MRS. Zlasti ne zato, ker je bistvena okoliščina ta, kdaj in v kakšnih okoliščinah je bila revizija izvedena in kaj se je zgodilo na podlagi tako izvedene revizije. Na podlagi tako izvedene revizije je namreč dolžnik izvedel dokapitalizacijo in odpravil negativni kapital, s tem pa je odpadla domneva insolventnosti.
Sodišče pri določitvi izvedenca ni vezano na ozko strokovno usmeritev strank postopka (revizor ali izvedenec ekonomske stroke), podano v dokaznem predlogu. Pomembna so dejstva, ki jih stranka želi z izvedencem dokazovati in ki so hkrati pravno pomembna.
S prezadolženostjo iz prve alineje 1. točke 33. tarifne številke OT je treba razumeti prezadolženost v smislu terjatve konkretnega upnika.
ZSReg torej registrskemu sodišču ne daje podlage za vpis dejstva, da subjekt vpisa preneha, prav tako takšnega upravičenja registrskemu sodišču ne daje ZGD-1. Ta v tretjem odstavku 405. člena nalaga dolžnost organu, ki sprejme sklep o likvidaciji, da pošlje sklep registrskemu organu, da vpiše začetek likvidacije v register. In nenazadnje, ZFPPIPP v 229. členu, katerega določba se v skladu s 421. členom ZFPPIPP uporablja tudi za prisilno likvidacijo, prav tako določa, da se v register vpišeta le začetek in konec postopka prisilne likvidacije.
DAVKI - DEDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003255
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-12, 56a. ZDavP-2 člen 48, 48/1, 48/2, 48/8. ZD člen 142. ZGD-1 člen 7, 667, 671, 671/2, 672.
zavarovanje davčne obveznosti s hipoteko - prekinitev postopka zaradi smrti stranke - nadaljevanje postopka zoper dediče - ugovor novega dolžnika - prehod obveznosti na dediča - univerzalno pravno nasledstvo - omejitev odgovornosti dediča za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja - davčne obveznosti - prevzem carinskih in davčnih obveznosti - prenehanje opravljanja dejavnosti s.p. - statusno preoblikovanje s. p. - gramatikalna razlaga
Ugovor, da obveznost iz naslova dohodnine in prispevkov za socialno varnost ni prešla na univerzalnega pravnega naslednika, lahko poda le pravna oseba, na katero je bila prenesena dejavnost, ki jo je do prenosa opravljala fizična oseba, ne pa tudi dediči te fizične osebe po njeni smrti. Fizična oseba, ki preneha opravljati dejavnost, mora namreč praviloma sama izpolniti davčne obveznosti iz časa opravljanja svoje dejavnosti, posledično pa glede na splošna pravila o prehodu obveznosti le-te v primeru smrti fizične osebe preidejo na njene dediče.