zamudna sodba - zavrnilna zamudna sodba - ničnost sklepa skupščine - udeležba na skupščini - imenovanje članov nadzornega sveta - sodelovanje delavcev pri upravljanju - neodpravljiva nesklepčnost - pravni standard - obstoj protipravnosti - obrazložitev sodbe sodišča prve stopnje
Ne gre slediti sklicevanju tožnikov na samo pravico udeležbe na skupščini. Udeležba na skupščini je res pravica delničarja (delničar je I.). S podpisom zapisnika skupščine delničar izjavi voljo, da sodeluje na skupščini, s čimer izrabi svojo pravico. Po presoji višjega sodišča to pomeni, da bi A. A. za udeležbo na skupščini v imenu I. potrebovala soglasje pooblaščenih zastopnikov, bodisi B. B. bodisi C. B. Še zlasti to velja v situaciji, ki jo poudarjajo tožniki, torej da pravico udeležbe na skupščini ne gre neposredno enačiti s pravico do veljavnega glasovanja na skupščini. Če je pravica glasovanja na skupščini pogojena s soglasjem enega izmed zastopnikov I. iz družine A. in enega izmed zastopnikov iz družine B., ni nobenega razloga, da takšno stališče ne bi obveljalo tudi za udeležbo na skupščini.
ZSReg člen 2a, 2a/1, 2a/2, 3, 3/1, 3/1-3, 4, 4/1, 4/1-3, 9, 41, 42. ZPRS člen 3, 3/1, 3/2. ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2, 428, 431, 433, 433/1. ZPP člen 95, 95/1, 98, 98/2, 328.
postopek izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije - tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - vpis spremembe poslovnega naslova v register - naloge AJPES - pristojnost AJPES-a za upravljanje sodnega registra - izbris družbe iz sodnega registra po uradni dolžnosti
Tožena stranka kot oseba z javnimi pooblastili ni upravičeni predlagatelj postopka izbrisa in zato tudi ne stranka tega postopka, ki ga izvede registrsko sodišče. Po določbi drugega odstavka 9. člena ZSReg se postopek vpisa v sodni register lahko začne tudi po uradni dolžnosti, kadar tako določa zakon. Podlago za začetek postopka izbrisa pravne osebe po uradni dolžnosti na podlagi obvestila iz 428. člena ZFPPIPP pa izrecno določa 431. člen ZFPPIPP. Obravnava obvestila iz 428. člena kot predloga za začetek postopka izbrisa zato ni dopustna.
Po 41. členu ZSReg ni mogoče uveljavljati ničnosti vpisa izbrisa gospodarske družbe iz sodnega registra. Z izbrisom iz sodnega registra je družba Z. d. o. o. dokončno prenehala obstajati kot pravna oseba in je ni več mogoče oživeti in ponovno vzpostaviti njeno pravno subjektiviteto. 41. člen ZSReg namreč govori o tožbi za ugotovitev ničnosti vpisa, ne pa o ničnosti vpisa izbrisa subjekta iz sodnega registra.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PREVZEMI
VSL00034331
URS člen 22, 29. ZGD-1 člen 388, 388/2, 607, 607/5. ZPre-1 člen 68, 69, 69/1, 69/2. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/25/ES z dne 21. aprila 2004 o ponudbah za prevzem člen 15, 15-5, 16. ZNP-1 člen 8, 42. ZPP člen 328, 328/1, 339, 339/2, 339/2-10, 339/2-14.
sodni preizkus denarne odpravnine - izstop manjšinskega delničarja - izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe - menjalno razmerje - nadomestilo, določeno v prevzemni ponudbi - primerno nadomestilo - sodna določitev primerne denarne odpravnine - pravica do izbire - poprevzemno obdobje - neodpravljiva nesklepčnost - neizvedba naroka - kontradiktornost postopka - pravica do izjave - enako varstvo pravic - navedba stranke v odločbi - očitna pomota - popravni sklep
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da bi imel manjšinski delničar pravico do sodnega varstva za sodni preizkus primernosti nadomestila in določitve primerne denarne odpravnine le v primeru, če bi navajal, da ponujena odpravnina ni enaka odpravnini iz prevzemne ponudbe, ali da je prevzemnik zlorabil svoje pravice na način, da je do sprejema prevzemne ponudbe prišlo s prevaro, prisilo, zavajajočimi informacijami, nedovoljenim dogovarjanjem in podobnimi ravnanji, kar pa predlagatelj v tem postopku niti ne navaja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00034524
OZ člen 86. ZFPPIPP člen 34, 151, 221i.
odpravnina za predčasno razrešitev direktorja - pogoji za izplačilo - neizpolnitev pogoja - postopek prisilne poravnave - premoženje - omejitev ali prepoved razpolaganja s premoženjem - nedovoljeno razpolaganje - ničnost
Upravni odbor tožene stranke je ravnal v nasprotju z omejitvami iz 34. člena ZFPPIPP, saj je v času, ko je bila družba insolventna, sprejel sklep, s katerim je prevzel novo obveznost v obliki nagrade nasproti tožeči stranki kot glavnemu izvršnemu direktorju, ki pa ni imela zveze z rednim poslovanjem družbe. Tak sklep je zato ničen (86. člen OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00035486
ZGD-1 člen 8. ZPP-E člen 125. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1. URS člen 23. OZ člen 3, 49, 239.
procesne kršitve - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - napačen pravni pouk - pravočasna pritožba - pravica do pravnega sredstva - zakoniti sodnik - dodeljevanje zadev po Sodnem redu - pravica do nepristranskega sodnika - analogija - pravna podlaga zahtevka - denarni zahtevek - opravljanje dela - medsebojni dogovor strank - vsebina dogovora - spregled pravne osebnosti - zakonski znaki - odgovornost aktivnih družbenikov - izjema od pravila - obljuba nove pogodbe o zaposlitvi - neizpolnitev - pomanjkljive trditve - odškodninska podlaga - kršitev dogovora - nedopustno ravnanje - prevara
Neutemeljeno je uveljavljanje kršitve pravice do naravnega in zakonitega sodnika.
Po mnenju teorije bi bilo v primeru, ko vnaprej določena pravila za dodeljevanje zadev v posamezni zadevi niso spoštovana, tudi v naš pravni red mogoče oziroma smiselno prevzeti logično rešitev nemškega pravnega reda, v katerem je napaka pri dodeljevanju zadev procesna kršitev samo, če gre pri tem za vpliv organa sodne oblasti ali samovoljo, ne pa takrat, ko gre samo za pomoto.
Tožnik v tem postopku uveljavlja zahtevek za plačilo del, ki naj bi jih opravljal za toženčevo družbo, v obdobju 26 mesecev, preden je družba šla v stečaj. Zahtevek temelji na pravilih o spregledu pravne osebnosti po 8. členu ZGD-1 in na odškodninski podlagi.
Tožnik v zvezi s spregledom pravne osebnosti ni podal ustreznih trditev, ki bi izpolnjevale določene zakonske znake v okviru 8. člena ZGD-1.
Izpostavljena ravnanja toženca v smislu neizpolnitve obljube zaposlitve ni moč okvalificirati kot dejanja, ki bi vodila v spregled pravne osebnosti že zato, ker je pogoj za uveljavljanje spregleda pravne osebnosti obstoj (dokazane in dospele) terjatve, kar pa nerealizirana obljuba zaposlitve ni. Poleg tega izpostavljenega ravnanja ni mogoče okvalificirati kot zlorabo pravne osebe, kot znaka iz prvih dveh alinej prvega odstavka 8. člena ZGD-1 (kot taka tožnik zmotno označuje toženčeva ravnanja tudi v pritožbi). Ker tožnik ne obravnava ravnanja s premoženjem družbe, pa opisano toženčevo ravnanje že po vsebini ne more ustrezati določbama tretje in četrte alineje prvega odstavka 8. člena ZGD-1. Iz istih razlogov tudi tožnikovih trditev o toženčevi neizpolnitvi obveznosti iz zatrjevano ustno sklenjenega delovnega razmerja, zaradi katerega naj bi tožnik opravljal dela za družbo, po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče subsumirati pod zgoraj navedene zakonske znake obravnavanega instituta. Poleg tega se v sodni praksi kot pogoj za uveljavljanje spregleda pravne osebnosti pojavlja tudi zahteva, da je družba odklonila upniku izpolnitev obveznosti (da upnik torej najprej družbo pozove na izpolnitev).
Dejanje je protipravno, če je v nasprotju z običajnimi normami ravnanja in je preseglo okvire svobode ravnanja, ki jih opredeljuje neizogibna medsebojna soodvisnost ljudi, njihovih položajev in dobrin. Protipravnost ravnanja je tako pravni standard, ki ga v vsakem posameznem primeru napolnjuje sodna praksa. Zlorabe tožnikovega zaupanja z neizpolnitvijo (neformalno dane) obljube o zaposlitvi (kar kot protipravnost tožnik opredeljuje tudi v pritožbi) po presoji pritožbenega sodišča ni mogoče opredeliti kot protipravno ravnanje v smislu predpostavke odškodninske odgovornosti. Če pa bi kot take teoretično lahko označili tožnikove trditve o kršitvi pogodbenega dogovora (ustne pogodbe o zaposlitvi) z neizplačilom dogovorjenega plačila za opravljeno delo, pa je ugotoviti, da so tožnikove trditve v tem delu pomanjkljive že zato, ker tožnik ni opredelil vseh elementov delovnega razmerja pri tožencu, na podlagi katerih bi sodišče lahko ugotovilo obstoj ustrezne pogodbe.
ZGD-1 člen 503, 503/4. ZPP člen 363. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 19, 20.
stroški postopka - založitev predujma za stroške - višina predujma - tožba družbenika - družbeniška tožba - actio pro socio - pravica do pritožbe - pritožba zoper sklep
Ker se tožba vlaga za račun družbe, pa četudi družba sama ni stranka takega postopka, in ker je cilj tožbe izpolnitev v korist družbe, s čimer je družba seznanjena, je zakonodajalec za to, da omogoči in olajša vlaganje družbeniških tožb, breme stroškov naložil družbi.
Navedena določba ZGD-1 ureja vprašanje povračila stroškov v primeru družbeniške tožbe in tudi zavezanca za njihovo plačilo, ne glede na dejstvo, da družba ni stranka takega postopka.
Izdaja sklepa ne temelji na predlogu tožnikov, temveč izda sodišče tak sklep po uradni dolžnosti. Določitev višine predujma pa je odvisna od predvidenih pravdnih stroškov, ki jih oceni sodišče in pri tem višino predujma določi glede na lastne izkušnje.
ZGD-1 člen 418, 595, 595/1, 595/7. ZPP člen 76, 76/2.
pravdna stranka - aktivna stvarna legitimacija - procesna legitimacija - posebni zastopnik za vložitev tožbe - neposredno zastopanje - posredno zastopanje - stroški postopka - obrazloženost odločitve o stroških postopka
Materialni upravičenci iz naslova odškodninskih zahtevkov proti članom poslovodstva in nadzornega sveta so delničarji. Torej so lahko le delničarji nosilci pravic iz materialnega prava in kot takšni tudi pravdna stranka. Ker pa prvi odstavek 595. člena ZGD-1 določa, da lahko tožbo za uveljavitev odškodninskih zahtevkov zaradi nastale škode proti članom poslovodstva in nadzornega sveta prenosne družbe vloži le posebni zastopnik, delničarji nimajo samostojne procesne legitimacije. Torej ne morejo samostojno uveljavljati svojih odškodninskih zahtevkov nasproti članom poslovodstva in nadzornega sveta. V njihovem imenu in za njihov račun lahko te zahtevke uveljavlja posebni zastopnik.
Ker mora posebni zastopnik tožbo za uveljavitev odškodninskih zahtevkov skladno z določilom prvega odstavka 595. člena ZGD-1 vložiti na račun vseh delničarjev, bi morala kot tožeča stranka v tem postopku nastopati skupnost delničarjev prenosne družbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00032444
ZGD-1 člen 481, 481/7, 481/8, 502, 502/5.. ZPP člen 155, 155/2, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZFPPIPP člen 224, 225, 342, 342/5, 347, 347/2, 347/3, 347/4.
unovčevanje stečajne mase - odtujitev poslovnega deleža - soglasje družbenikov za prenos poslovnega deleža - izstop družbenika
Pogodbenih omejitev pravice razpolaganja s poslovnim deležem ni mogoče upoštevati tudi pri prisilnem razpolaganju v postopku unovčevanja premoženja stečajnega dolžnika.
izstop družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo - sklic skupščine d.o.o. - vrednost poslovnega deleža - izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža - izstop manjšinskega družbenika iz družbe - odločitev o pravdnih stroških - delni uspeh v postopku
Tožena stranka svoje opustitve predpisane dolžnosti, da skliče skupščino, ne more sanirati s sklicevanjem na domnevne opustitve možnosti tožeče stranke, da skupščino skliče sama.
Če družbenik nima možnosti, da bi svoj delež prenesel na drugega družbenika (in edini drug družbenik v konkretnem primeru ni izkazal pripravljenosti do odkupa deleža tožeče stranke), je treba družbeniku priznati pravico do sodnega izstopa iz družbe, saj bi bila v nasprotnem ovirana in kršena njegova pravica do zasebne lastnine.
Zakaj je skupščina tožene stranke po predlogu uprave znižala osnovni kapital dodatno s prenosom v kapitalske rezerve je stvar njene odločitve in tožeča stranka ni pojasnila konkretno zakaj naj bi bil ničen sklep skupščine v tem delu. Sam po sebi, ker je bil sprejet skupaj s sklepom o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala zaradi pokrivanja nepokrite izgube, oba pa v okviru odprave insolventnosti in postopkih finančnega prestrukturiranja, ni ničen. Ni zakonske omejitve oziroma prepovedi, da skupščina ne bi smela sprejeti sklepa o zmanjšanju osnovnega kapitala za oba namena iz 379. člena ZGD-1, zlasti če je to v okviru ukrepov finančnega prestrukturiranja.
sklep skupščine delničarjev - bilančni dobiček - delna pripoznava tožbenega zahtevka - odločitev o pravdnih stroških - separatni stroški - potrebnost stroškov - končni uspeh strank v postopku
Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega stroškovnega dela sodbe, je prvostopenjsko sodišče tožeči stranki priznalo tudi separatne stroške in sicer za zastopanje na naroku dne 3. 7. 2019 in sestavo dveh pripravljalnih vlog (druge z dne 23. 1. 2019 in tretje z dne 3. 4. 2019). Nato je tožeči stranki priznalo še sorazmeren del sodne takse, ki se nanaša na postopek v zvezi s pripoznanim delom tožbenega zahtevka, toženi stranki pa je priznalo stroške za sestavo odgovora na tožbo in zastopanje na naroku za glavno obravnavo. Katere postavke stroškov je kateri od pravdnih strank prvostopenjsko sodišče priznalo je torej razvidno iz izpodbijanega sklepa. Vprašanje vrednotenja posameznih postavk skladno z odvetniško tarifo pa je stvar presoje pravilne uporabe materialnega prava.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00033240
ZIZ člen 17. ZPP člen 76, 76/1, 80, 339, 339/2, 339/2-14. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 20, 20/1, 20/2. ZGD-1 člen 31.
podružnica tuje pravne osebe - matična družba - oznaka stranke - sposobnost biti stranka - odpravljiva pomanjkljivost v navedbi stranke - decreto ingiuntivo (plačilni nalog) - evropski nalog za izvršbo - zavrženje predloga za izvršbo - vezanost na izvršilni naslov - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Podružnica, ki jo je označil upnik, nima statusa pravne osebe, zato ne more biti pravdna stranka, nosilec pravic in obveznosti ter posledično stranka v postopku je lahko samo matično (tuje) podjetje, če v pravnem prometu podružnica nastopa v njegovem imenu in za njegov račun.
Uredba kot izvršilni naslov predvideva skupno obe navedeni listini, torej sodbo (plačilni nalog) in potrdilo o potrditvi te sodbe kot evropskega naloga za izvršbo, zato je tudi vsebino terjatve treba ugotavljati iz obeh listin.
Res je sicer, da je v potrdilu o evropskem nalogu za izvršbo kot dolžnik naveden B. s. r. o. (kar so identifikacijski podatki podružnice), vendar pa je hkrati v plačilnem nalogu italijanskega sodišča kot dolžnik naveden B1 s. r. o., kar nakazuje na matično družbo. Sodišče prve stopnje se do drugačne opredelitve dolžnika v plačilnem nalogu italijanskega sodišča in v potrdilu o evropskem nalogu za izvršbo ni opredelilo in ni presodilo, kako to vpliva na možnost odprave pomanjkljivosti v navedbi dolžnika v predlogu za izvršbo.
odškodninska odgovornost poslovodstva - bivši direktor - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - veriženje pogodb - najem letala - nelikvidnost - poslovna odločitev - davek na dodano vrednost (DDV) - davčna optimizacija - predlog za postavitev novega izvedenca - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Zgolj nestrinjanje tožnice z izvedenskim mnenjem ni razlog za postavitev drugega izvedenca. Ker sodišče samo nima strokovnega mnenja, se mora po opravljenem preizkusu popolnosti in skladnosti mnenja izvedenca v določeni meri zanesti zanj.
Ob ugotovitvi, da tožnica kredita kljub trudu ni dobila, da je imela likvidnostne težave in da hčerinska družba Y. AG tožnice iz istih razlogov ni mogla podpreti, zaradi česar je posel speljala z angažiranjem vmesne družbe X., je neutemeljen pritožbeni očitek, da bi tožnica lahko posel s praktično enakim učinkom davčne optimizacije speljala brez te družbe, torej le z leasingodajalcem preko družbe Y. AG. Prav zato, da se je izognila nelikvidnosti, do katere bi pripeljal neposredni najem letala (ali pa zgolj preko Y. AG), je tožnica celoten posel speljala ob vključitvi družbe X. Dejstvo, da je tožničino poroštvo lesingodajalec sprejel, pa ne pomeni, da je tožnica imela tudi dovolj sredstev, da posel izpelje drugače, kot ga je.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00033803
ZMCGZ člen 11. ZPP člen 214, 214/2. ZGD-1 člen 158. Zakon o trgovačkim društvima (Zakon o gospodarskih družbah, Hrvaška, 1993) člen 148.
posojilna pogodba - pogodba o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo - izplačilo dobička - tiha družba - pogodba o tihi družbi - družbenik družbe - zakoniti zastopnik gospodarske družbe - civilna družbena pogodba - pobotni ugovor - vračilo posojila - kontna kartica - nesporno dejstvo - dokazna ocena - sprememba dejanske in pravne podlage - sporazumno reševanje spornih vprašanj
Stranki pogodbe o ustanovitvi tihe družbe sta lahko le tihi družbenik in nosilec tihe družbe, ne pa družbenika gospodarske družbe.
Ker toženka ni bila stranka družbene pogodbe o ustanovitvi družbe, iz tega naslova do tožnika ne more imeti nobene terjatve iz naslova izplačila dobička.
ZGD-1 člen 52, 52/1, 512. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 365, 365-3. ZNP-1 člen 42.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - predlog predlagatelja za posredovanje informacij - utemeljenost predloga - presoja sodišča - navedbe strank - obrazložitev odločbe - bistvene kršitve določb postopka
Iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 758/2019 z dne 4. 12. 2019 izhaja stališče višjega sodišča do vsebine pravice družbenika do informacij in vpogleda, ki izhaja iz 512. člena ZGD-1. Pri tem je višje sodišče opozorilo na pravno teorijo in sodno prakso, ki se je izoblikovala na tem področju, s čimer je skušalo sodišče prve stopnje opozoriti na sporna vprašanja, ki jih mora sodišče prve stopnje razčisti pri ponovnem odločanju. Poleg tega je sodišču prve stopnje dalo navodilo, da naj v novem postopku ponovno presodi utemeljenost predloga in pri tem upošteva navedbe obeh strank postopka, ki sta jih (tudi) v zvezi z izpolnitvijo podali v okviru pritožbenega postopka. Sodišče prve stopnje bi zato v skladu z navodili sodišča druge stopnje moralo v ponovljenem postopku presoditi utemeljenost predloga, kar pomeni, da bi se moralo opredeliti do vseh spornih vprašanj glede katerih imata stranki postopka različna stališča, kakor tudi glede tega ali je nasprotna udeleženka s pojasnili, ki jih je posredovala z vlogami v tem postopku, pravzaprav že izpolnila svoj zahtevek, ki je predmet predloga. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku tako presojo opravilo, temveč je (drugače kot pri prvem odločanju) predlogu le ugodilo, saj je predlagatelj pri njem še vedno vztrajal.
Zgolj (pomanjkljivo) povzemanje stališč višjega sodišča ne more nadomestiti obrazložitve sodne odločbe, katere bistvo je argumentirano podano stališče sodišča prve stopnje o navedbah strank v postopku, ki se tičejo dejanske in materialnopravne podlage kot tudi procesnih predpostavk za odločanje v zadevi.
odškodninska odgovornost člana poslovodstva - finančno izčrpavanje odvisne družbe - izčrpavanje družbe - nadzor nad poslovanjem - odškodninska odgovornost poslovodje d.o.o.
Poslovodja družbe z omejeno odgovornostjo na lastno odgovornost vodi posle družbe.
Družbeniki družbe z omejeno odgovornostjo, ki postavijo določeno osebo na funkcijo poslovodje, imajo pravico izvesti ukrepe za pregled in nadzor dela poslovodje.
Prvi toženec trditvenemu bremenu, s katerim bi lahko ovrgel trditve tožeče stranke o nepotrebnosti nakupa avtomobilov, ni zadostil. Škodo predstavlja plačan znesek kupnine ob nakupu, zmanjšan za prejet znesek kupnine ob prodaji.
Škodo družbi, ki se odraža v zmanjšanju njenega denarnega premoženja, je dolžan povrniti prvi toženec, ki odgovarja za škodo povzročeno družbi kot njen poslovodja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STVARNO PRAVO
VSL00033879
SZ-1 člen 35, 35/2.
pogodba o upravljanju - stroški upravnika - veljavnost pogodbe o upravljanju - načelo nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet - solastniški delež - zavezovalni pravni posel - premoženje pravne osebe - zakoniti zastopnik družbe - volja - pravica do zasebne lastnine - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - vknjižba v zemljiško knjigo
Materialnopravno stališče tožeče stranke, po katerem se solastniški delež soglašajočih etažnih lastnikov presoja šele po poteku trimesečnega roka, določenega v drugem odstavku 35. člena Stanovanjskega zakona, ni pravilno. Upravnik ima po citirani določbi SZ-1 res največ tri mesece časa, da zbere ustrezno število podpisov (po tej določbi je dopusten tudi krajši rok). Vendar, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, se mora veljavnost podpisa posameznega etažnega lastnika upoštevati samo glede deleža, s katerim je razpolagal v trenutku podpisa pogodbe. Nasprotno stališče bi namreč kršilo pravilo, da nihče ne more na drugega prenesti več pravic, kot jih ima sam (nemo plus iuris transferre potest quam ipse habet).
Sledeč materialnopravnemu naziranju tožeče stranke, da ni potrebe po razlikovanju med premoženjem pravne in fizične osebe, bi lahko upnik pravne osebe v posledici ravnanj zakonitih zastopnikov, ki so v imenu pravne osebe prevzeli določene obveznosti, za poplačilo svojih terjatev vselej posegel na premoženje zakonitih zastopnikov. Takšno naziranje pa je v nasprotju tako z ustavno ureditvijo v Republiki Sloveniji, po kateri je pravica do zasebne lastnine zagotovljena tudi pravnim osebam, zato premoženja (obstoječe) pravne osebe ni mogoče hkrati šteti (tudi) kot premoženja fizične osebe, kakor tudi pravilom gospodarskega prava, po katerih zakoniti zastopnik oziroma družbenik družbe z omejeno odgovornostjo (vse omenjene družbe so organizirane kot d. o. o.) ni osebno odgovoren za dolgove družbe.
Prodajalec z izstavitvijo zemljiškoknjižnega dovolila kupcu nepremičnine omogoči, da se ta vknjiži v zemljiški knjigi kot lastnik; ni pa na prodajalcu obveznost, da poskrbi za to, da se bo lastnik tudi v resnici vknjižil v zemljiški knjigi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00034518
OZ člen 5, 5/1, 82, 82/1, 82/2, 83, 837. ZGD-1 člen 527, 527/1, 527/1-1, 527/1-2.
posredniška pogodba - pravilna izpolnitev pogodbe - načelo vestnosti in poštenja - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - povezana pravna oseba - namenska razlaga
Ravnanje v skladu z načelom vestnosti in poštenja od udeležencev terja, da si pri sklepanju obligacijskih razmerij ter izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti ne prizadevajo zgolj za uresničitev svojih interesov temveč tudi za interese nasprotne stranke. Udeleženci morajo biti med seboj lojalni. Torej morajo ravnati pošteno in vestno ter se izogibati ravnanj, ki bi nasprotno stranko prikrajšala v izvrševanju njenih pravic in interesov.
Po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka s tem, ko je izkoristila naročeno, pravilno opravljeno storitev tožeče stranke in se s (formalno) zaposlitvijo napotenega kandidata v povezani družbi skušala izogniti plačilu za opravljeno storitev, ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
ZZLPPO člen 6, 6/1. Uredba o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance stanja (1993) člen 35, 35/1.
lastninsko preoblikovanje podjetij - vezanost na odločitev upravnega organa - premoženje, ki ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci - otvoritvena bilanca na dan 1. 1. 1993 - odpis terjatve - vrednost terjatve - neizterljivost terjatve
Če se je kakšen del premoženja izmaknil procesu lastninskega preoblikovanja, potem ni pripadel privatiziranemu podjetju. Prešel je sprva na Slovensko razvojno družbo, in je sedaj njegov imetnik tožeča stranka kot njena pravna naslednica. Posebne okoliščine tega primera jasno kažejo na to, da je bil namen navedene določbe ZZLPPO dosežen, četudi terjatev ni bila navedena v otvoritveni bilanci. Terjatev do inozemskega dolžnika je bila namreč v postopku privatizacije večkrat navedena v različnih listinah, med drugim tudi v posebni prilogi k programu lastninskega preoblikovanja podjetij.
univerzalno pravno nasledstvo družbe - obvestilo dolžnika - aktivna legitimacija upnika - aktivna legitimacija za vložitev predloga za izvršbo
Novi upnik je po samem zakonu kot univerzalni pravni naslednik glede predmetne terjatve vstopil v materialnopravni in procesni položaj starega upnika in se za veljaven prenos terjatve ne zahteva obvestilo dolžnika. Ne glede na to pa je jasno, da je (sedaj) dolžnik seznanjen z dejstvom, da je prišlo do prenosa terjatve, pri čemer sploh ni odločilno, od kod to vedenje izvira. Poleg tega pritožbeno sodišče pojasnjuje, da tudi pri cesiji naznanitev odstopa terjatve dolžniku ni konstitutivni pogoj za prehod pravice odstopnika na prevzemnika, temveč je namenjena zgolj varovanju dolžnikovega položaja v primeru, ko le-ta o prenosu terjatve ni obveščen (vse do trenutka obvestitve lahko namreč dolg veljavno izpolni staremu upniku - prim. 419. člen Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju OZ).