ZIZ člen 267, 270, 270/3. ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-1, 8/1-2, 8/1-3, 8/1-4, 41, 263, 263/4, 515, 515/6.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - načelo sorazmernosti - vrednost nepremičnine
Sodišče prve stopnje pri izdaji začasne odredbe ni upoštevalo kriterija sorazmernosti. Toženec je zatrjeval, da vrednost njegovega premoženja, na katero meri začasna odredba, bistveno presega vrednost terjatve. Čeprav vrednosti nepremičnin po GURS niso bile določene na podlagi cenilca nepremičnin, jim ni mogoče odreči vsake dokazne teže. Ob odsotnosti drugih podatkov dajejo podlago za oceno tržne vrednosti nepremičnine. Čeprav zavarovanje običajno presega terjatev, je vendarle treba upoštevati še preostale nepremičnine, ki so predmet zavarovanja, in splošno znano zvišanje vrednosti nepremičnin v centru Ljubljane, ki odstopajo od posplošene vrednosti nepremičnin v Republiki Sloveniji.
ZGD-1 člen 610, 610/1, 615, 615/7. Pravilnik o merilih za določanje nagrade članom poravnalnega odbora (2010) člen 2, 2/2.
sodni preizkus menjalnega razmerja - preizkus primerne denarne odpravnine - poravnalni odbor za preizkus menjalnega razmerja - nagrada članom poravnalnega odbora - mnenje poravnalnega odbora - vsebina mnenja - nerelevantne pritožbene navedbe
Delovanje poravnalnega odbora ni formalizirano, njegovo mnenje pa ni zavezujoče in bo v nadaljevanju postopka predmet dokazne ocene sodišča prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00046979
ZPP člen 24, 25, 63. ZGD-1 člen 263, 263/1, 515. ZFPPIPP člen 42.
tožba na plačilo odškodnine - stečajni postopek nad toženo stranko - krajevna pristojnost - spor v zvezi s stečajnim postopkom - navezne okoliščine - novejša sodna praksa - odškodninska odgovornost poslovodje - koneksnost
Sodišče se zmotno sklicuje na stališče, ki je bilo oblikovano v starejši sodni praksi, da je odločilno merilo koneksnosti, ali odločitev v sporu lahko učinkuje na stečajno maso. Novejša sodna praksa pojem povezanosti s stečajnim postopkom razlaga ožje in sicer tako, da šteje, da mora biti izpolnjen pogoj vzročne zveze med uveljavljeno terjatvijo in stečajnim postopkom.
Vzročna zveza med odškodninsko terjatvijo, ki jo tožeča stranka proti toženima strankama uveljavlja in stečajnim postopkom, ni podana v tem pomenu, da bi bil začetek stečajnega postopka eden od objektivnih elementov abstraktnega dejanskega stanu uveljavljenega zahtevka.
Začetek stečajnega postopka nad družbo ni razlog, ki bi vplival na očitek tožeče stranke toženima strankama, da nista poslovala v skladu z določili ZZPPIPP postopkih zaradi insolventnost, ki določajo odškodninsko odgovornost članov poslovodstva. Tožeča stranka je namreč izrecno pojasnila, da ne uveljavlja odškodninske odgovornosti toženih strank na podlagi 42. člena ZFPPIPP, ampak na podlagi 263. člena ZGD-1.
KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSC00046082
ZFPPIPP člen 151a. ZNP-1 člen 32, 32/1. ZGD-1 člen 256.
imenovanje članov nadzornega sveta - pravni interes za pritožbo - udeleženec v nepravdnem postopku - interes upnika
V dejanskih okoliščinah tega primera, ko naj bi predlagatelj z meritornim sklepom o imenovanju članov nadzornega sveta obšel soglasje sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave po 151.a členu ZFPPIPP, je pravni interes udeleženca kot upnika v tem, da želi sanirati to domnevno nezakonito stanje v nasprotnem udeležencu, nad katerim je uvedena prisilna poravnava.
odškodninska odgovornost članov vodenja in nadzora - odvisna in obvladujoča družba - prikrajšanje odvisne družbe - prekoračitev trditvene podlage - izpodbijanje dokazne ocene - pravno relevantna vzročna zveza - prekluzija pri uveljavljanju procesne kršitve
Po presoji višjega sodišča določba prvega odstavka 548. člena ZGD-1 ni relevantna pravna podlaga, ki bi jo bilo treba uporabiti glede na dejansko stanje v obravnavani zadevi. Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, da je bila sporna posojilna pogodba sklenjena z namenom zaslužka tožeče stranke, po zgledu njenega preteklega poslovanja. V skladu s posojilno pogodbo bi namreč morala družba D., d. d., posojena sredstva vrniti z ustreznimi obrestmi. V tem smislu torej ob sklenitvi ni šlo za škodljiv posel ali posel prikrajšanja tožeče stranke, ki bi ga zato moral prvi toženec navajati v poročilih o odnosih s povezanimi družbami.
ZGD-1 člen 481, 481/7, 482, 482/1, 482/2. ZSReg člen 29, 34.
vpis v sodni register - konstitutiven učinek vpisa - pogodba o prenosu poslovnega deleža - neodplačen prenos poslovnega deleža - enotni poslovni delež - korporacijske pravice - družbena pogodba - omejitve prenosa - soglasje skupščine
Zmotno je pritožbeno stališče, da odsvojitelj poslovnega deleža po sklenitvi pogodbe o prenosu poslovnega deleža nima več korporacijskih pravic. Te ima v razmerju do družbe vse dotlej, dokler je kot družbenik vpisan v sodni register.
Ker se prvi odstavek 6. člena družbene pogodbe glede razpolaganja s svojim poslovnim deležem tako, da ga družbenik prenese na drugo pravno ali fizično osebo, sklicuje na določila družbene pogodbe, pri čemer ne razlikuje med odplačnim in neodplačnim prenosom, je treba za način in postopek prenosa poslovnega deleža smiselno uporabiti določbe pogodbe, ki se nanašajo na odplačen prenos poslovnega deleža tretji osebi tudi pri neodplačnem prenosu poslovnega deleža, torej zlasti določbo o potrebnem soglasju skupščine družbe za prenos. Edino tak prenos namreč družbena pogodba natančneje ureja. Ni namreč videti razumnega razloga, da bi družbena pogodba odplačen prenos poslovnega deleža na tretjega, ki ni družbenik, omejevala s sklepom skupščine, sprejetim s potrebno 90 % večino, neodplačen prenos pa bi bil neomejen in brezpogojno dopusten. Razloga za različno obravnavo dopustnosti prenosa odplačnega in neodplačnega poslovnega deleža namreč predlagatelj ne utemelji.
ZGD-1 člen 33, 33/1, 505, 507, 507/1. OZ člen 74. ZSReg člen 39.
predlog za vpis spremembe v sodni register - prokura - preklic prokure - sklep skupščine družbenikov - arbitrarnost sojenja - jasnost izreka odločbe - vzpostavitev prejšnjega stanja vpisov - zavrnitev predloga
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno zavzelo stališče, da je v primeru take pravne praznine logičen sklep ta, da je za preklic prokure pristojen prav tisti organ družbe, ki je odločal o njeni podelitvi.
Ker Družbena pogodba določb o tem kdo lahko prekliče prokuro nima, je za presojo pristojnosti organov družbe za preklic prokure potrebno uporabiti navedene zakonske določbe in njihovo razlago skozi prizmo nasprotja interesov različnih organov družbe na splošni ravni, ki zahteva, da če iz Družbene pogodbe ne izhaja, da so družbeniki možnost preklica prokure prepustili poslovodji, je le-ta v pristojnosti skupščine.
ZFPPIPP člen 152, 236, 236/1, 221f, 221f/7, 237, 237/2. OZ člen 50, 50/2, 429, 429/1. ZGD-1 člen 494, 494/1, 505.
predhodni stečajni postopek - odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - ugovori dolžnika - zahteva za odložitev odločanja - prekinitev stečajnega postopka - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - pobot terjatev - insolventnost dolžnika - prikrito izplačilo dobička - delitev bilančnega dobička
Upnik je aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom tudi v primeru, če verjetno izkaže obstoj terjatve, ki je v plačilo zapadla po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka.
Glede na obveznost poslovodstva, ki mora spremljati finančno stanje družbe in ob nastanku položaja insolventnosti sprejeti ustrezne ukrepe, je brez podlage stališče dolžnika, da bi ga bilo dolžno sodišče ponovno opozoriti na možnost vložitve zahteve za odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka.
Dolžnik ima obligacijsko pravni zahtevek do družbe, da mu izplača dobiček, šele ko skupščina sprejme sklep o razdelitvi bilančnega dobička. Če je bil tak sklep sprejet po prenosu poslovnega deleža na tretjega, pripada zahtevek za izplačilo pridobitelju, ne glede na to, kdaj je bil dobiček ustvarjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00046669
OZ člen 86, 86/1. ZGD-1 člen 495, 495/1, 545, 545/1, 545/2.
dejanski koncern - nadomestitev prikrajšanja odvisne družbe - prepoved vračila vložka - poroštvena pogodba - ničnost - dobra vera - trditveno breme - negativno dejstvo
Višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da s strani tožene stranke zatrjevane izvedene dokapitalizacije, posojila tožeči stranki ter dobave blaga in storitev tožeči stranki s strani družbe N., d.d., ne pomenijo ustreznih nadomestil. S sklicevanjem na omenjene posle tožena stranka v praksi zatrjuje, da se lahko kot primerno nadomestilo po prvem odstavku 545. člena ZGD-1 šteje katerikoli kadarkoli izveden posel med odvisno in obvladujočo družbo, kar pa ni namen te določbe.
Vsak od navedenih poslov ima svoj namen in ga ni mogoče kar pavšalno umestiti v okvir nadomestila iz prvega odstavka 545. člena ZGD-1. Povezava poslov, ki so pomenili ustrezno nadomestilo danima poroštvoma, mora biti razvidna oziroma dokazljiva, ne pa le pavšalna in v bistvenem temelječa le na tem, da sta odvisna in obvladujoča družba poslovno sodelovali.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00047182
OZ člen 837. ZGD-1 člen 3, 3/6, 72, 72/1. ZPP člen 318, 339, 339/2, 339/2-14.
postopek v sporu majhne vrednosti - samostojni podjetnik - firma samostojnega podjetnika - posredniška pogodba - vzpostavitev stika - plačilo provizije za posredovanje - nesklepčna tožba - neutemeljen tožbeni zahtevek - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Bistvo posredniške pogodbe je posrednikova zaveza, da si bo prizadeval najti in spraviti v stik z naročiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, naročitelj pa se mu zaveže, da mu bo za to dal določeno plačilo, če bo pogodba sklenjena (837. člen OZ). Vzpostavitev stika med posrednikom in tretjim, s katerim se bo naročitelj pogajal o sklenitvi pogodbe, je odločilna za presojo, da je posrednik upravičen do dogovorjene provizije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00051377
URS člen 22. ZIZ člen 272. ZSDH-1 člen 1, 1/2, 7, 15, 15/1, 18, 18/1, 18/2, 19, 19/1, 19/2. OZ člen 49, 86, 86/1, 118. ZIUOOPE člen 1, 71, 71/1, 72, 72/2, 72/3, 72/4, 74, 74/1, 75, 81. ZGD-1 člen 580, 580/2, 580/3, 618, 618/2.
zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - pogodba o prodaji poslovnega deleža - verjetno izkazana dejstva - verjeten obstoj terjatve - ugovor zoper začasno odredbo - Slovenski državni holding (SDH) - upravljanje kapitalskih naložb države - stvarna legitimacija - pravdno upravičenje - ničnost pravnega posla - posledice ničnosti - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - priglasitev - priglasitev neposredne tuje naložbe ministrstvu - nevarnost za javni red in varnost rs - kogentne določbe - jasne določbe - nakup poslovnega deleža - združitev družb - prevara - obrazložitev odločbe - pošten postopek - pravica do enakega varstva - čezmerno prikrajšanje - vrednost predmeta - vrednost poslovnega deleža - vedenje
Za izdajo začasne odredbe zadoščajo verjetno izkazana dejstva oziroma nižji dokazni standard kot bo veljal za vsebinsko odločitev o tožbenem zahtevku.
Upoštevaje vse citirane določbe ZSDH-1 in sam namen tega zakona, ki je izključno upravičenje razpolaganja s kapitalskimi naložbami RS v imenu in za račun RS v celoti prenesel na upnika, upravljanje pa zajema tudi zastopanje v sodnih postopkih v imenu in za račun RS, je procesno upravičenje upnika po presoji pritožbenega sodišča podano.
Ne glede na to kaj pomeni neposredna tuja naložba po ZIUOOPE, kdo jo je dolžan prijaviti, v kakšnem primeru in kdaj, ima ministrstvo, pristojno za gospodarstvo torej tudi samo možnost pregledati posamezne tuje naložbe (drugi odstavek 72. člena ZIUOOPE) in na podlagi tega ugotoviti, ali predstavlja neposredna tuja naložba grožnjo varnosti in javnemu redu RS. Zato dejstvo, da zavezanec posla ne priglasi pristojnemu ministrstvu, samo po sebi ne more pomeniti njegove ničnosti, saj bi bilo to v nasprotuje z namenom zakona, ki ni v preprečevanju tujih naložb, temveč v tem, da se ugotovi ali ne predstavlja morda konkretna neposredna tuja naložba grožnjo varnosti in javnemu redu RS. Zato tak posel, če ga zavezanec ne priglasi, ministrstvo kljub temu lahko pregleda samo. Če bi iz namena zakona izhajala neposredna ničnost v primeru nepriglasitve posla s strani zavezanca, ministrstvo presoje posla brez priglasitve v nobenem primeru ne bi moglo več opraviti, saj bi bil tak posel že ničen in bi bila njegova presoja brez vsakega pomena. Dejstvo, da lahko presojo opravi tudi ministrstvo kaže torej na to, da je posel ničen le, če se skozi pregled ministrstva po določbah ZIUOOPE izkaže, da bi predstavljal grožnjo varnosti in javnemu redu RS (prvi odstavek 74. člena ZIUOOPE), ne pa tudi v primeru, da ga zavezanec ni priglasil.
Posledico ničnosti imajo lahko le tiste določbe, ki so jasno in nedvoumno določene, saj gre za najstrožjo obliko sankcije, ta pa je lahko predvidena le v primeru, ko je tudi zakonodajalec jasno in nedvoumno postavil določeno pravno pravilo, o čemer v danem primeru ne moremo govoriti.
Pravno relevatna je le tista nevednost o pravi vrednosti predmeta pogodbe, da stranki na noben način ni mogla biti znana vrednost poslovnega deleža, ki se je prodajal, tega pa upnik (vsaj do sedaj v postopku) ne trdi.
Zakonodajalec je torej breme stroškov v primeru tožbe družbenika iz 503. člena ZGD-1 naložil družbi, ki ni stranka postopka in v korist katere je predvideno sodno varstvo. Po pravilnem stališču tožnice iz odgovora na pritožbo mora družba družbeniku, ki je vložil tožbo, povrniti stroške v vsakem primeru, tudi če je tožba neutemeljena. Šele, če se ugotovi, da je tožba neutemeljena (če je toženi zahtevek pravnomočno zavrnjen), sme družba (ob nadaljnjem pogoju, da izkaže obstoj splošnih predpostavk odškodninske odgovornosti) zahtevati povrnitev stroškov od družbenika, ki je takšno tožbo vložil. To pa pomeni, da v obravnavani zadevi (za odločitev o predlogu tožnice) ni odločilno sicer temeljno načelo pri odločanju o stroških postopka (načelo uspeha v postopku iz 154. člena ZPP), ki velja v razmerju med strankama sodnega spora in na katerega se pritožnika neuspešno sklicujeta. V povezavi s tem tudi ni najti utemeljene pravne podlage, ki bi terjala presojo sodišča, da se stroški zastopanja po pooblaščencu, ki so del stroškov postopka, ne bi smeli izplačati iz predujma takrat, ko so nastali (ko je bila storitev opravljena) oziroma, da bi se morali izplačati iz predujma (šele) ob koncu postopka.
KORPORACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSC00045106
ZFPPIPP člen 151.a, 151.a/1, 151.a/1-1. ZGD-1 člen 256, 276, 276/2, 288.
imenovanje direktorja - odpoklic direktorja družbe - prisilna poravnava
Uvedba postopka prisilne poravnave ima ex lege posledice na pristojnosti organa nadzora ali skupščino insolventnega dolžnika. Učinki uvedbe postopka prisilne poravnave pa veljajo erga omnes, zato jih mora upoštevati tudi sodišče v tem postopku. S predlogom za sodno imenovanje direktorja in za odpoklic ter izbris prejšnjega direktorja predlagatelj ne more obiti določbe prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP o soglasju sodišča, ki vodi postopek prisilne poravnave.
informacijske pravice družbenika - zavrnitveni razlog - sodni rok - rok za odgovor na predlog - pravica družbenika do informacije in vpogleda
Namen določbe 512. člena ZGD-1 je, da poskušajo družbeniki in poslovodstvo družbe medsebojne nesporazume reševati izvensodno in hitro. 513. člen ZGD-1 določa, da sme družbenik, ki mu informacije nisi bile dane ali mu ni bil dovoljen vpogled v knjige in spise ali je poslovodja zavrnil njegovo zahtevo v nasprotju z drugim odstavkom 512. člena ZGD-1, od sodišča zahtevati, da s sodno odločbo dovoli, da se informacije dajo ali da se dovoli vpogled. Družbenik naj se torej obrne na sodišče, ko mu informacije s strani poslovodstva niso bile dane.
Predlagateljica je še vedno družbenica nasprotnega udeleženca, ne glede na sklenjeno Pogodbo o odkupu poslovnega deleža. Pravica družbenika do informacij in vpogleda, ki jo ureja 512. člen ZGD-1, je samostojna družbenikova individualna članska pravica, ki mu pripada na podlagi imetništva poslovnega deleža v določeni družbi. Prav tako je pravica družbenika do informacij in vpogleda obsežna, njegova zahteva pa se lahko v skladu s prvim odstavkom 512. člena ZGD-1 nanaša na katerekoli zadeve družbe. Omejitev te pravice je posledično potrebno razlagati ozko in je možna le v izjemnih primerih.
Ker družbeniki na skupščini (ob odsotnosti drugačne ureditve v družbeni pogodbi, kar velja za prvotoženko) ne morejo prenesti pooblastila za postavitev in odpoklic poslovodij na posamezne družbenike ali tretje osebe, potem ne morejo prenesti istega zakonskega pooblastila za delitev poslovnega deleža iz četrte alineje 505. člena ZGD-1 na konkretnega družbenika, zakonca oziroma dediča. Če zakonskega pooblastila ne morejo prenesti, si ga posamezni družbenik, v konkretnem primeru prokurist, ne more vzeti z enostranskim aktom.
V tem primeru so družbeniki v družbeni pogodbi pustili v veljavi zakonsko ureditev glede delitve poslovnega deleža iz četrte alineje 505. člena ZGD-1, vanjo niso posegali in je ostala skupščini družbenikov. Nespremenjena zakonska ureditev pristojnosti organov d.o.o. je prisilna norma, ius cogens, zato je bila delitev poslovnega deleža, kot enostranski pravni posel prokurista, v nasprotju s prisilnim predpisom iz četrte alineje 505. člena ZGD-1 v zvezi s prvim odstavkom 86. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00043641
ZPP člen 7, 8, 190, 224, 339, 339/2, 339/2-8. CC člen 2448, 2506, 2506 bis, 2506 bis/1, 2506 quater.
tuja pravna oseba - pravno nasledstvo - aktivna legitimacija - prenos premoženja - oddelitev s prevzemom - delitveni načrt - uporaba tujega prava - italijansko pravo - dokazna ocena - javna listina - kršitev pravice do izjave - kršitev razpravnega načela - prekoračitev trditvene podlage - odtujitev terjatve med pravdo - spor z mednarodnim elementom
V tej zadevi je treba, upoštevaje italijansko pravno okolje in pavšalno prerekanje toženke, da naj bi bile z delitvijo prenesene tudi vtoževane terjatve, le razumno izključiti dvom, da je ravno vtoževana terjatev ostala prenosni družbi, ne pa, kot materialnopravno zmotno sodišče navede v 31. točki obrazložitve, brez dvoma ugotoviti sestavo premoženjskega sklopa, ki je bil predmet oddelitve in s tem torej v prenesenem premoženju iskati konkretno vtoževano terjatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00043428
ZGD-1 člen 35, 35/1, 35/3, 36. ZFPPIPP člen 136, 136/1, 151a, 221j, 221j/1, 373, 373/2. ZPP člen 81, 98, 339, 339/2, 339/2-8. URS člen 22, 23. OZ člen 78, 78/1. ZSReg člen 8, 8/1, 43, 43/1.
postopek prisilne poravnave - pritožba delničarja - dopustnost pritožbe - prokura - prokurist - preklic prokure - učinkovanje preklica - učinek prenehanja pooblastila - dobroverni tretji - vročitev - vpis spremembe v sodni register - deklaratoren vpis - zakoniti zastopnik - direktor družbe - upravičenje za zastopanja družbe - procesna upravičenja prokurista - procesna dejanja zakonitega zastopnika - pravica do sodnega varstva - enako varstvo pravic - možnost sodelovanja v postopku
Prokurist je izgubil upravičenje za zastopanje že z izjavo zakonitega zastopnika o preklicu, v razmerju do dobrovernih tretjih pa je preklic začel učinkovati z vpisom tega pravnega dejstva v sodni register (prvi odstavek 78. člena OZ v zvezi s 36. členom ZGD-1), ne glede na to, kdaj je bil in ali je bil preklic prokure prokuristu vročen. Pogoj za veljavnost preklica prokure ni vročitev preklica prokuristu, kot to trdi pritožnik.
Prokurist upravičenje za zastopanje družbe črpa iz podelitve prokure kot posebne oblike pooblastila, poslovno voljo pravne osebe pa oblikuje poslovodja kot zakoniti zastopnik dolžnika, in ne prokurist. Zato je v primeru, kadar si procesna dejanja prokurista in zakonitega zastopnika nasprotujejo, potrebno upoštevati procesna dejanja zakonitega zastopnika.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izpodbijanje sklepa skupščine - pravica do dobička - delitev dobička - družbena pogodba - sodna praksa kot pravni vir - vezanost na sodno prakso
Tudi v družbi z omejeno odgovornostjo je lahko sklep skupščine izpodbojen, če ni prišlo do delitve dobička najmanj v višini 4% osnovnega kapitala, če to po presoji dobrega gospodarstvenika ni bilo nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje. Za razliko od delniške družbe pa je v družbi z omejeno odgovornostjo omogočena družbenikom svobodnejša ureditev pravice do dobička. 494. člen ZGD-1 namreč določa, da imajo pravico do deleža pri bilančnem dobičku, kakor je ta ugotovljen v letni bilanci, če družbena pogodba ne določa drugače. Zakon torej daje neposredno podlago, da družbeniki z družbeno pogodbo drugače uredijo pravico do dobička. Navedeno opcijo so v konkretnem primeru družbeniki izkoristili.
URS člen 23, 25. ZUstS člen 43, 44. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 16, 21, 21/1, 36, 36/1. ZGD-1 člen 594, 595, 595/4. ZST-1 tarifna številka 1111, 1121, 1132.
razveljavitev dela zakona - učinki ustavne razveljavitve zakonske določbe - pravica do vrnitve sodne takse - predlog za vračilo sodne takse - vrednost spornega predmeta - maksimalna taksa - učinek pravnomočnosti - način izvršitve ustavne odločbe - odškodninska odgovornost organov vodenja ali nadzora prevzete družbe
V obravnavanem primeru je bila tožba zaradi plačila odškodnine v višini 2.347.404,66 EUR vložena dne 14.7.2016. Glede na vrednost spornega predmeta in takrat veljavna določila ZST-1 je sodišče prve stopnje z nalogom z dne 15.9.2016 pravilno odmerilo sodno takso v višini 18.735,00 EUR. O taksni obveznosti za postopek pred sodiščem prve stopnje po navedenem nalogu je bilo pravnomočno odločeno s sklepom sodišča prve stopnje z dne 7.9.2016 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1149/2016 z dne 26.10.2016, taksa pa poravnana dne 20.1.2017. Za to odmero sodne takse torej odločba Ustavnega sodišča RS U-I-46/15-15 z dne 25.4.2018, objavljena v Uradnem listu RS dne 25.5.2018, ne more učinkovati. Ta taksa je bila tako povsem pravilno odmerjena in poravnana v dolžni višini, zaradi česar ne gre za nikakršno preplačilo (36. člen ZST-1) in tudi ne za nekakšen zatrjevani presežek, ki bi se lahko upošteval pri odmeri oziroma plačilu takse za pritožbeni postopek (18. člen ZST-1). Slednja predstavlja samostojno obveznost, ki je nastala z vložitvijo pritožbe zoper sodbo dne 26.6.2018. Za njeno odmero je glede na datum vložitve pritožbe in vrednost izpodbijanega dela sodbe (2.347.404,66 EUR) potrebno uporabiti omenjeno ustavno odločbo, ki v 4. točki izreka predpisuje, da se odločitev iz njene 2. točke izreka izvrši tako, da sodišče, ko odmerja takso po začetku učinkovanja te odločbe, takso pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000 EUR odmeri v višini, predpisani za vrednost spornega predmeta 500.000 EUR, če pa je pred začetkom učinkovanja te odločbe takso že odmerilo (na podlagi razveljavljenega dela 21. člena ZST-1) in vrednost spornega predmeta presega 500.000 EUR, vendar odmera še ni pravnomočna, po uradni dolžnosti izda nov plačilni nalog, upoštevajoč način izvršitve iz te (4.) točke izreka ustavne odločbe. Pri tem za odmero taks v prehodnem obdobju (t. j. do drugačne zakonske ureditve) ni predpisalo nikakršnega (delnega) vštevanja do začetka učinkovanja te odločbe že pravnomočno odmerjenih taks. Sodišče prve stopnje je tako sodno takso za pritožbo pravilno odmerilo v skladu s tar. št. 1121 ZST-1 po količniku 3,0 od vrednosti spornega predmeta 500.000 EUR - t. j. v višini 6.525,00 EUR.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - tožba na izključitev družbenika - prenos poslovnega deleža - sprememba družbenika v d.o.o. - oddelitev s prevzemom - materialno statusno preoblikovanje - konstitutivnost vpisa delitve v sodni register - pravne posledice delitve - predkupna pravica družbenika - univerzalno pravno nasledstvo - kršitev družbene pogodbe - zvijača
Po specialni določbi drugega odstavka 635. člena ZGD-1 delitev učinkuje z dnem vpisa delitve v sodni register. Vpis delitve s prevzemom v sodni register ima zato konstitutivni učinek. Po vpisu delitve v sodni register uveljavljanje morebitnih pomanjkljivosti v postopku delitve, vključno z ničnostjo pogodbe o delitvi, ni več dopustno.
V posledici oddelitve s prevzemom je prišlo do odsvojitve poslovnega deleža in s tem do spremembe družbenika v družbi N., saj je namesto družbe M. vstopil v družbo nov družbenik - tožena stranka. Predmetni prenos poslovnega deleža predstavlja drugo vrsto odsvojitve v smislu 10. člena družbene pogodbe N.
Univerzalno pravno nasledstvo je zgolj pravna fikcija, ki na naslednika prenese vse pravice in obveznosti prednika v zvezi z določenim premoženjem, ne povzroči pa njunega zlitja v eno osebo.
Statusna preoblikovanja družb so sicer lahko takšne narave, da v celoti ohranijo identiteto subjekta, ki se preoblikuje. Takšna so vsa preoblikovanja, ki jih teorija uvršča med formalna preoblikovanja, pri katerih subjekt kljub spremembam v svoji organizacijski strukturi ostane ista (identična) oseba.
Drugače pa je v primeru materialnih statusnih preoblikovanj, ki so preoblikovanja v premoženjski strukturi (aktivi) družbe, med katere se uvrščajo vse oblike združitev in delitev družb. Za ta preoblikovanja je značilno razpolaganje s premoženjem družbe, ki se je v obravnavanem primeru delila tako, da je del njenega premoženja prevzela druga družba. Institut pravnega nasledstva, ki sicer glede tega premoženja prvotni subjekt pred oddelitvijo in prevzemno družbo po oddelitvi (fiktivno) obravnava kot isto osebo, ne pomeni, da gre pravno ali dejansko za isti subjekt. Prevzemna družba je samostojna pravna oseba s sebi lastno subjektiviteto, povsem ločeno od pravne osebnosti svojega prednika.