Odlog izvršbe je zastoj v izvršilnem postopku, ki se nanaša na stadij oprave izvrše. Čim je izvršba opravljena, ni več ne dejanske in ne pravne podlage za njen odlog, saj se že po naravi stvari, enako pa je razumeti tudi določbe ZUP, lahko odloži le izvršba, ki se še ni začela oziroma ki je še v teku.
Soglasje staršev (ali, kot v obravnavanem primeru, celo predlog matere, da se otrok namesti v zavod) centra za socialno delo ne odvezuje obveznosti, da v ugotovitvenem postopku pred izdajo odločbe ugotovi obstoj pogojev, ki jih za določitev ukrepa določa zakon, tj. posebej kvalificirano osebnostno ali vedenjsko motenost otroka.
prepozno vložena zahteva za odobritev pravnega posla - odobritev pravnega posla
Pravnomočna sodba (ki nadomesti pravni posel) je enakovredna sklenjenemu pravnemu poslu, ki ga je treba za pravilen prenos lastninske pravice še predhodno predložiti v odobritev upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina.
obdavčitev proizvodnje vrtnin - davek od dohodkov iz dejavnosti
Tožnikov status kmeta in njegova siceršnja obdavčitev (z davkom iz kmetijstva) ne predstavlja ovire za obdavčitev z davkom iz dejavnosti na podlagi 2. alinee 38. člena ZDoh, saj se v skladu s 3. točko drugega odstavka 29. člena ZDoh davek iz kmetijstva ne plačuje od katastrskega dohodka zemljišča, katerega pridelki so udeleženi v proizvodnji, za katero se odmerja davek iz dejavnosti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - individualna gradnja - družinska stanovanjska gradnja
Upravni organ mora pred izdajo dovoljenja za gradnjo poleg pogojev, ki jih določa ZGO, upoštevati tudi urbanistične predpise, torej predpise, ki urejajo pogoje gradnje na določenem območju, kot so namen, lega, funkcija, velikost in oblikovanje objektov ter morebitne prostorske ukrepe.
Individualna gradnja oziroma družinska stanovanjska gradnja ne pomeni večstanovanjske gradnje.
ZUS-1 člen 36/1-4, 3, 36, 36/1, 36/1-4, 3, 36, 36/1.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - upravni spor
Tožnik izpodbija sklep, s katerim je bila zavrnjena njegova zahteva za izločitev razpravljajoče okrajne sodnice, torej akt sodne veje oblasti, ki ni upravni akt in zoper katerega je sodno varstvo zagotovljeno po določbah ZPP.
odpravnina presežnim delavcem - davek od osebnih prejemkov
Za to, da se davka od osebnih prejemkov ne plača, je odločilno, da gre za odpravnino, ki je izplačana v skladu in na podlagi tistih določb ZTPDR in ZDR, ki urejajo prenehanje delovnega razmerja delavcev iz operativnih razlogov.
ZUS člen 1, 1/2, 3, 3/1, 34, 34/1. ZLS člen 33, 33/6.
upravni spor - priznanje „častni občan“
V konkretni zadevi je predmet spora „priznanje častni občan“, ki pa je po naravi stvari v avtonomni sferi politične odločitve pristojnega organa lokalne skupnosti in nad katero zaradi narave tovrstnega nagrajevanja upravno sodišče ne izvaja kontrole zakonitosti.
ZZ člen 36, 37, 36, 37. ZUP člen 129, 209, 2, 4, 6, 129, 209, 2, 4, 6. ZUJIK člen 35, 36, 42, 35, 36, 42.
smiselna uporaba ZUP - test očitne nerazumnosti izbire kandidatov - imenovanje direktorja zavoda
Iz določila 3. odstavka 36. člena ZUJIK sicer izhaja, da predhodni mnenji sveta in strokovnega sveta zavoda nista omejeni na kandidata po ustanoviteljevem izboru, vendar minister po tem določilu ni obvezan od svetov zahtevati, naj se mnenji nanašata na vse kandidate. Mnenje mora samo zahtevati. Tožnik nima prav, ko trdi, da sta mnenji svetov obvezujoči. Izdani mnenji predstavljata le pravno relevantno okoliščino, ki lahko zožuje avtonomijo ministra pri izbiri in končni odločitvi v tem smislu, da bolj kot je ministru nasprotujoče mnenje o kandidatih s strani enega ali obeh svetov tehtno obrazloženo, bolj mora biti temu primerno obrazložena tudi izbira strani ministra, pri čemer zakonitost odločitve ministra (nearbitrarnost glede na mnenji svetov) sodišče presoja preko t.i. testa očitne (ne)razumnosti, ob upoštevanju dopustnih tožbenih razlogov iz 1. odstavka 36. člena ZZ. Na zakonitost izpodbijanega akta nima nobenega vpliva dejstvo, da je v postopku odločanja ministra sodelovala komisija. Namen le-te je namreč le v zagotavljanju strokovne podpore ministru pri izbiranju, zato tudi tožbeni ugovor o nestrokovno sestavljeni komisiji sam po sebi ni pravno relevanten. Tožnik tudi nima prav, ko uveljavlja, da tožena stranka ne bi smela vzporedno voditi dveh razpisnih postopkov. Na dan 2. 7. 2008, ko je Svet A.A.A. sprejel sklep kot predhodno mnenje v predmetnem razpisu, Svet A.A.A. ni imel zakonite sestave, saj v njem ni bilo od vsaj enega člana do največ ene tretjine članov iz vrst predstavnikov delavcev. To pomeni, da je tožena stranka kršila določbo 1. odstavka 36. člena ZUJIK, ker je odločila v okoliščinah, ko Svet A.A.A. ni imel možnosti podati pravno veljavnega predhodnega mnenja o kandidatih.