ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00008687
ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 193, 193/2. ZOZP člen 7, 18, 18/1.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalno jamstvo - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - pravna podlaga tožbenega zahtevka - lex specialis - škoda, povzročena s prometno nesrečo - povrnitev škode - tožbeni zahtevek ZPIZ - posredni oškodovanec - invalidnina - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije - dopuščena revizija
Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati kot podlage za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00008001
OZ člen 10, 131. Navodila o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (2000) člen 8, 8/2.
zavarovanje obveznosti - zavarovanje obveznosti izvajalca do podizvajalca - pogodba v korist tretjega - bančna garancija - stečaj glavnega izvajalca - javna naročila - neposlovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost naročnika - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vnovčenja bančne garancije za plačilo podizvajalcu - vzročna zveza - obstoj protipravnosti - načelo prepovedi povzročanja škode - povrnitev premoženjske škode
Zaveza tožene stranke ni bila le v tem, da tožena stranka doseže opisano pogodbeno ureditev, pač pa je posedovanje bančne garancije toženi stranki nalagalo, da se po njej tudi ravna v dobro tistih, zaradi katerih je bila vzpostavljena, med drugim v dobro tožeče stranke.
Tožena stranka (izven pogojev po 631. členu OZ) resda ni bila zavezana k plačilu del tožeče stranke, je pa bila ob ugotovljenih okoliščinah konkretne zadeve v izogib nastali škodi tožeče stranke dolžna aktivirati zavarovanje, kot ga je prav v namen zaščite položaja podizvajalcev zahtevala in posledično vzpostavila.
Pri odškodninski odgovornosti zaradi opustitve preprečitve škode ni nujno, da predpisi tako dolžnost ravnanja izrecno določajo, zadošča že, da je bilo škodo možno predvideti. V takšnem primeru je treba torej presoditi, ali je bilo v času ravnanja (dejanja ali opustitve) njegovo negativno posledico mogoče objektivno predvideti.
bančna garancija - zavarovanje obveznosti - obveznosti izvajalca do podizvajalcev - pogodba v korist tretjega - povrnitev premoženjske škode - odgovornost zaradi neunovčenja garancije - javna naročila
Ni pravno pomembno, ali gre za gospodarsko pogodbo pri poroštveni pogodbi, pač pa bi bilo lahko pravno pomembno, ali gre morebiti za gospodarsko pogodbo pri pogodbi, za katero je toženka dala poroštvo.
Obveznost solidarnega poroka zastara v enakem roku kot obveznost glavnega dolžnika.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00010760
ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 193, 193/2. ZOZP člen 7, 18, 18/1.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - tožbeni zahtevek ZPIZ - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - pravna podlaga tožbenega zahtevka - pravna podlaga zahtevka ZPIZ - lex specialis - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - nadomestilo plače za čas poklicne rehabilitacije - invalidnina - posredni oškodovanec - dopuščena revizija - škoda
Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati kot podlage za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu.
shranjevalna pogodba - hramba - pravica do povračila stroškov - plačilo za trud - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - vrnitev stvari - kondikcija - postavitev novega izvedenca - dovoljenost revizije
Iz dogovora, da je tožena stranka prašiče prevzela v oskrbo in se zavezala zanje ustrezno skrbeti, ni mogoče sklepati na obveznost tožene stranke, da mora živali nemudoma prodati, kar bi izključevalo utemeljenost uveljavljanja povrnitve oskrbovalnih stroškov. Dolžnost (oziroma upravičenje) tožene stranke, da izvede prodajo živali (na katero se sklicuje revident), zgolj kaže tudi na elemente mandatnega razmerja med pravdnima strankama, ki pa so vplivali zgolj na prenehanje izvajanja hrambe živali. Zato ti elementi mandatne pogodbe ne izključujejo upravičenja do povrnitve oskrbovalnih stroškov v času izvajanja hrambe.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00008621
ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 193, 193/2. ZOZP člen 7, 18, 18/1.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obvezno avtomobilsko zavarovanje - škoda, povzročena s prometno nesrečo - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - regres - tožbeni zahtevek ZPIZ - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - invalidnina - nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije - pravna podlaga tožbenega zahtevka - posredni oškodovanec - lex specialis - dopuščena revizija
Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati kot podlage za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - zahteva za varstvo zakonitosti vložena zoper sklep o odmeri stroškov - obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča - stroški postopka - izvršilni stroški - obrazložitev odločitve o stroških - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če stranka v pravdi uspe v celoti in se sodišče strinja s predloženim stroškovnikom, praviloma zadostuje, če v obrazložitvi navede le, da je odločilo v skladu s predloženim stroškovnikom. Ker se vloga stranke, ki vsebuje stroškovnik, vroči nasprotni stranki, lahko tudi ta spozna, na kakšni podlagi je sodišče odločilo o pravdnih stroških nasprotne stranke. Ker za tretje osebe odločitev o pravdnih stroških nima posebnega pomena, zadostuje, če so razlogi za stroškovno odločitev (s pomočjo stroškovnika) znani le strankama postopka.
Če se sodišče ne strinja s predloženim stroškovnikom, mora v obrazložitvi odločitve o stroških pojasniti, kateri del stroškovnika ni sprejelo in zakaj je tako ravnalo.
neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - neposreden zahtevek podizvajalca do naročnika - plačilo glavnemu izvajalcu - veljavnost izpolnitve - dopuščena revizija
Naročnik lahko v okviru okoliščin iz 631. člena OZ veljavno izpolni obveznost plačila glavnemu izvajalcu do trenutka, ko mu podizvajalec izjavi svojo zahtevo za plačilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00007166
ZPP člen 150, 252, 252/2, 285, 286, 286a, 286b, 370, 374, 374/2, 377, 384, 384/1, 384/4, 490. OZ člen 82.
prekluzija trditev in dokazov - materialno procesno vodstvo - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - gradbena pogodba - plačilo dodatnih del - dovoljenost revizije zoper sklep o predlogu za izločitev sodnika
Revidenta s sklicevanjem na nevročitev dokaznih listin tožene stranke zatrjujeta okoliščine, ki naj bi pomenile bistveno kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker gre za procesno kršitev, na katero pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), bi glede na določbo prvega odstavka 286. b člena ZPP tožeča stranka morebitno pomanjkljivost pri vročanju morala uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Sodišče druge stopnje je pri tem zavzelo stališče, da bi tožeča stranka na pomanjkljivost pri vročanju morala opozoriti najkasneje na naroku za glavno obravnavo 11. 6. 2009. Vrhovno sodišče pri tem dodaja, da bi takšno opozorilo na pomanjkljivost v vročanju moralo biti konkretizirano z določno opredelitvijo, katere od dokaznih listin tožene stranke ji niso bile vročene, s čimer bi lahko utemeljila, da ji je bila s tem odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Da tožeča stranka zatrjevane postopkovne kršitve ni pravočasno grajala, izhaja tudi iz spisovnih podatkov, saj se je na nepravilnost v vročanju sklicevala šele v zaprosilu za vročitev listin z dne 27. 5. 2011.
odstop terjatve s pogodbo (cesija) - odložni pogoj
Tožena stranka je pri sklenitvi Pogodbe soglašala le s prevzemom tistih terjatev, ki jih dolžnica A., d. d., ne more izpodbijati (ki torej niso sporne), in še to pod pogojem, da bo tožena stranka te terjatve lahko pobotala s svojimi obveznostmi do A., d. d. (Odložni) pogoj za veljavnost pravnega posla se tako ni uresničil, kar posledično pomeni, da terjatev B., d. o. o., ni bila prenesena v premoženjsko sfero tožene stranke.
bistvena kršitev določb postopka - zahteva za sodno varstvo - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - opredelitev do dokazov - izvedensko mnenje - materialna resnica
Dolžnost sodišča, da se v sodbi opredeli do izvedenih dokazov, ki so bistvenega pomena za odločitev, je sestavni del pravice do poštenega postopka iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in 22. člena Ustave RS. Četudi sodišče dokaz izvede po uradni dolžnosti, ne more in ne sme dejstev, ki so storilcu v korist, v sodbi enostavno spregledati. Sodišče bi moralo v sodbi vsaj pojasniti, zakaj ni sledilo ugotovitvam izvedenca, ki nasprotujejo ugotovljenemu dejanskemu stanju.
skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - materialno procesno vodstvo - sklepčnost tožbe
V konkretnem primeru je bil opis življenjskega dogodka, s katerim je tožnik utemeljeval lastninski zahtevek, popoln, a iz njega ne izhaja uveljavljana pravna posledica. Tožba je res nesklepčna, za odločitev o reviziji, ki uveljavlja kršitev pravila o materialnem procesnem vodstvu, pa je pomembno, da je bila nesklepčnost neodpravljiva brez nadomestitve obstoječega življenjskega primera z novim. Pravilo o materialnem procesnem vodstvu torej v konkretnem primeru ni bilo prekršeno.
SPZ člen 10. ZPP člen 339, 339/2-14. URS člen 22, 25.
hipoteka - neveljavnost vknjižbe hipoteke - lastninska pravica na nepremičnini - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dobrovernost - dobra vera pridobitelja hipoteke - izbris hipoteke - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - razpolagalna nesposobnost
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo sanira razpolagalno nesposobnost, če je pridobitelj (hipoteke) dobroveren, kar pa v konkretnem primeru ni bilo izpodbito. Dobrovernost se domneva, okoliščine, ki izpodbijajo dobro vero pridobitelja (hipoteke), pa je treba presojati v vsakem primeru posebej. V konkretnem primeru ugotovljeno dejstvo, da druga toženka ni opravila celostnega ogleda stanja nepremičnin (ob neizkazanosti dvoma druge toženke v pravilnost zemljiškoknjižnega vpisa), še ne pomeni slabe vere druge toženke.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v izpodbijani sodbi pravilno uporabljeno materialno pravo, vsebovano v 1. točki drugega odstavka 11. člena Splošnih pogojev PG-dom-03/12-1.
ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1.. KZ-1 člen 228, 228/1.
kršitev kazenskega zakona - poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe
Po določbah ZKP mora biti dejanje že v tenorju obtožnice (2. točka drugega odstavka 269. člena ZKP) in nato v izreku sodbe (četrti odstavek 364. člena v zvezi s 1. točko prvega odstavka 359. člena ZKP) do te mere določno opredeljeno, da je že na podlagi opisa mogoče ugotoviti, da obdolžencu očitano dejanje predstavlja uresničitev zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja. Takšna zahteva izhaja tudi iz načela zakonitosti. Tako tudi konkretizacija zakonskega znaka preslepitve spada v tenor obtožnega akta oziroma izrek sodbe, saj šele to dejstvo ravnanju storilca daje jasen kazenskopravni značaj (preslepitve). Brez navedbe konkretnih dejanskih okoliščin, ki kažejo na to, da so izjave dolžnika prazne in neresnične (lažne) ali na prikrivanje okoliščin, ki so pomembne za izpolnitev obveznosti na strani dolžnika, življenjski primer ostaja na polju civilnopravne (nekaznive) neizpolnitve obveznosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodnika - dvom v nepristranost sodnika - izločitev sodnika
Res je, da po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča lahko med "druge tehtne razloge" spadajo tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodišča. Vendar pa tožnikove trditve takega dvoma ne vzbujajo. Okoliščina, da je predlagal izločitev sodnice v tej zadevi in v zadevi P 337/2014, tudi v primeru utemeljenosti predloga, o katerem je pristojen odločiti predsednik sodišča (prvi odstavek 73. člena ZPP), ne bi vzbujal pomisleka v sposobnost stvarno in krajevno pristojnega sodišča, na katerem sodniško funkcijo opravlja večje število sodnikov, v zagotovitev nepristranskega sojenja.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje lastnega zdravja - odklanjanje zdravljenja - blodnjavost
Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili vse potrebne okoliščine za oceno, ali so pri nasprotni udeleženki izpolnjeni pogoji za sprejem na zdravljenje v varovani oddelek SVZ brez privolitve. Pravilna je tudi njuna ocena, da nasprotna udeleženka s tem, ko zaradi odklanjanja zdravil zapada v stanje tako hudih motenj stika z realnostjo, da jo je strah pred zastrupitvami, da ne zmore obvladovati svojega ravnanja in zapada v konflikte, resno ogroža svoje zdravje.
DENACIONALIZACIJA - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00006836
ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/7. ZZad člen 74, 74/1, 74/2, 76, 76/2. - člen 5, 5/1, 5/2. ZDen člen 25, 26, 44.
lastninska pravica na nepremičnini - družbena lastnina - lastninjenje - kmetijska zemljišča - zadruga - prenos kmetijskih zemljišč - arondacija - neodplačna pridobitev - odplačna pridobitev - vrednost kmetijskega zemljišča - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča
Ali je plačano nadomestilo doseglo 30 % vrednosti nepremičnine, sodišče za potrebe lastninjenja kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini, ugotovi na podlagi izplačane odškodnine in takratnih prometnih vrednosti nepremičnin približno enake kulture in kakovosti, ne pa na podlagi ZDen in njimi povezanih podzakonskih predpisov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - izločitev sodnika - procesna ravnanja strank - zavrnitev predloga
Predlagatelj praviloma začne (sproži) postopke zoper tretje osebe, nato pa, ker z izidom teh postopkov ni zadovoljen, nadaljuje s postopki zoper osebe (tudi sodnike), ki so te postopke vodile. Institut prenosa krajevne pristojnost ni namenjen zagotavljanju rednega izvajanja sodne oblasti, v konkretnem primeru pa bi bil dosežen prav nasproten namen od tistega, ki ga institut delegacije zasleduje. Prenos pristojnost namreč ne bi bil niti v skladu z načelom smotrnosti, v situaciji, ko nasprotni udeleženec s svojimi dejanji sam ustvarja situacije, v katerih odziv pristojnih organov (tudi sodnikov) dojema kot krivično in nezakonito obravnavanje, pa tudi z obravnavanjem zadeve pred drugim sodiščem ne bi dosegel pričakovanega učinka.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - lažja izvedba postopka - ekonomičnost in hitrost postopka - bivališče prič in strank
Tako obdolženec kot tudi večina prič, zlasti pa priča M. P., ki je bil tedaj vodja mariborske poslovne enote oškodovane družbe in ki je vodil celotno poslovanje z obdolžencem, prebivajo na območju Okrožnega sodišča v Mariboru. Tudi nepremičnina, ki je bila predmet sporne leasing pogodbe, se nahaja v Slovenski Bistrici, torej na območju Okrožnega sodišča v Mariboru. Ta dejstva brez dvoma indicirajo lažjo izvedbo postopka pred mariborskim sodiščem, po oceni Vrhovnega sodišča pa so tudi izražena v tolikšni meri, da razlogi, ki kažejo na večjo procesno ekonomičnost, prevladujejo nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti.