kršitev osebnostnih pravic - pravica do stikov z otrokom - preprečevanje stikov - psihični vpliv roditelja na otroka - odtujitveni sindrom - odškodninska odgovornost - obstoj protipravnosti - vzročna zveza - odgovornost matere - ravnanje oškodovanca - odgovornost oškodovanca - povrnitev nepremoženjske škode - odškodnina - dopuščena revizija
Tožnik, oče dveh mladoletnih otrok, je zahteval plačilo odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve njegove osebnostne pravice do stikov z otrokoma. Tožbo je utemeljil s trditvami, da je toženka s psihičnimi vplivi na sinova, pri njiju vzbudila tak odpor do tožnika, da stike z njim kategorično odklanjata.
Vrhovno sodišče se je že izreklo, da je pravica do spoštovanja družinskega življenja osebnostna pravica, ki zajema tudi pravico do družinskih stikov, med katerimi so v prvi vrsti stiki med starši in otroki ter vzpostavljanje in razvijanje razmerij med njimi.
Tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji, mora opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike. Še več, tistemu od staršev, ki mu je otrok zaupan v vzgojo in varstvo, se nalaga prizadevanje za ustrezen odnos otroka do stikov z drugim od staršev ter opustitev vsega, kar bi oteževalo varstvo in vzgojo otroka.
V obeh primerih, tako pri dejanskem odvzemu kot pri uničenju emocionalnih in socialnih vezi med otrokom in staršem, so normalni, naravni, samoumevni ter toliko kot človeška civilizacija stari in za človekovo življenje temeljni družinski stiki med starši in otroki preprečeni, izbrisani, uničeni in zradirani iz življenja prizadetih - obeh otrok in tožnika, njunega očeta.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00006577
ZASP člen 12, 31, 31-2, 81, 81/1, 105, 106. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - javna priobčitev glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - honorar po licenčni pogodbi - običajni honorar - minimalni honorar - uporaba tarife - primernost tarife - skupni sporazum o višini nadomestila
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sme Združenje SAZAS na podlagi dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino, št. 800-3/96 z dne 12. 3. 1998, kolektivno upravljati z glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in ni bila ustvarjena posebej za uporabo v tem avdiovizualnem delu (t.i. predobstoječo glasba v avdiovizualnih delih),
- ali tarifni del Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Ur. L. RS št. 29/1998) zajema oziroma vključuje tudi glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in je bila ustvarjena posebej za to delo,
- ali je sodišče pristojno in dolžno presojati primernost veljavne tarife, če so podane okoliščine, ki izkazujejo njeno pomembno odstopanje od tarif za istovrstne pravice in primere v drugih državah EU, in druge okoliščine, ki izkazujejo njeno pretirano višino.
Revizija tožeče stranke se dopusti glede vprašanja, ali je zavarovalnica dolžna povzročitelju povrniti znesek plačane odškodnine, če je oškodovanec tožil oba, s sodbo sodišča prve stopnje je bilo tožbi ugodeno, zavarovalnica pa je nato uspela s pritožbo tako, da je bil pravnomočno zavrnjen samo zahtevek zoper njo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00019549
ZASP člen 12, 31, 31-2, 81, 81/1, 105, 106. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - javna priobčitev glasbenih del - kolektivno upravljanje avtorske pravice - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - višina honorarja - uporaba tarife - primernost tarife
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sme Združenje SAZAS na podlagi dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino, št. 800-3/96 z dne 12. 3. 1998, kolektivno upravljati z glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in ni bila ustvarjena posebej za uporabo v tem avdiovizualnem delu (t. i. predobstoječo glasbo v avdiovizualnih delih),
- ali tarifni del Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Ur. l. RS, št. 29/1998) zajema oziroma vključuje tudi glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in je bila ustvarjena posebej za to delo,
- ali je sodišče pristojno in dolžno presojati primernost veljavne tarife, če so podane okoliščine, ki izkazujejo njeno pomembno odstopanje od tarif za istovrstne pravice in primere uporabe v drugih državah EU, in druge okoliščine, ki izkazujejo njeno pretirano višino.
ZASP člen 12, 31, 31-2, 81, 81/1, 105, 106. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - kolektivno upravljanje avtorske pravice - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - honorar po licenčni pogodbi - običajni honorar - minimalni honorar - uporaba tarife - primernost tarife - skupni sporazum o višini nadomestil
Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve glede določitve višine avtorskega nadomestila.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izločitev sodnika - izločitveni razlog
Predlog za delegacijo temelji na trditvah o koruptivnem ravnanju sodnice, katere izločitev (poleg prenosa pristojnosti) tudi predlaga tožeča stranka. Za odločitev o predlogu po 67. členu ZPP zadošča, če sodišče ponovi že ustaljeno stališče, da razlogi, s katerimi se utemeljuje izločitev posameznega sodnika, ne utemeljujejo predloga za delegacijo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 82, 82/2.
predlog za dopustitev revizije - pogodba o štipendiranju - vračilo štipendije - fiksen rok - razlaga pogodbe - sporno pogodbeno določilo - kavza pogodbe - skupni namen pogodbenikov - dodaten rok za izpolnitev pogodbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
ZUS-1 člen 71, 83, 92. ZDavP-2 člen 5, 74, 74/3. ZDDPO-2 člen 74. ZDoh-2 člen 36. ZDoh-2 člen 36.
pogodba o zaposlitvi - dovoljena revizija - avtorska pogodba - avtorsko delo - dohodek iz zaposlitve - davek od dohodka pravnih oseb - delovno razmerje - simuliran (navidezni) pravni posel - dokazno breme
ZDavP-2 pravil o tem, kdaj je posamezen pravni posel navidezen, ne vsebuje, zato se o navedenem vprašanju odloča po splošnih pravilih obligacijskega prava (50. člen Obligacijskega zakonika). To izhaja tudi iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, po kateri je navidezni posel pogodba, ki jo stranki skleneta, ne da bi imeli resen namen prevzeti obveznosti in pridobiti pravice, ki so vsebina tega posla, temveč le z namenom v zunanjem svetu prikazati, da med njima učinkuje pogodba s tako vsebino.
V obravnavanem primeru so delavci revidenta prejeli sporna izplačila za opravljeno delo, ki je bilo vsebinsko enako delu, ki so ga opravljali v delovnem razmerju. S sklepanjem avtorskih pogodb je revident torej želel prikriti določena izplačila svojim delavcem za opravljeno delo po pogodbi o zaposlitvi in jih želel prikazati kot plačilo avtorskih honorarjev. Podan je bil razkorak med navzven izraženo poslovno voljo (sklepanje avtorskih pogodb) in resnično voljo pogodbenih strank (plačilo za delo, opravljeno v delovnem razmerju). Navidezen pravni posel pa po določbi tretjega odstavka 74. člena ZDavP-2 na področju davkov ne povzroča pravnih posledic oziroma ima take posledice prikriti pravni posel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VS00006599
ZIZ člen 10, 15. ZNP člen 34. ZPP člen 367b, 367b/6. Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 19.
predlog za dopustitev revizije - mednarodna ugrabitev otrok - vrnitev otroka - izročitev otroka - dovoljenost revizije - smiselna uporaba določb o izvršbi v postopku zavarovanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V RS nimamo posebnega zakona, ki bi podrobneje urejal postopek za izvrševanje določb MKCVMUO o protipravnem odvzemu otrok. V obravnavanem primeru je sodišče s smiselno uporabo določb ZMZPP postopalo po pravilih ZNP. Vrhovno sodišče pa je v zadevi II Ips 457/2001, v kateri je tudi odločalo o dovoljenosti revizije, odločilo, da je treba postopati po določbah ZIZ. Obrazložilo je, da gre v postopku odločanja o vrnitvi otroka po MKCVMUO za začasno ureditev, ki naj le zavaruje nemoteno izvedbo postopka, v katerem bo odločeno tudi o pravicah in obveznostih staršev do otroka. Tako je ocenilo, da je sklep o vrnitvi otroka po vsebini najbližji začasni odredbi, zanje pa veljajo postopkovna pravila ZIZ, ZPP pa le, če v ZIZ ni specialnih določb (15. člen ZIZ).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nekdanji izvenzakonski partner sodnice pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je tožnikova bivša partnerka sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani (pri čemer ni sodeča sodnica v konkretni pravdi, predlagateljica pa tudi ne navede, na katerem oddelku naj bi sodila), sama po sebi ne more utemeljiti dvoma v objektivno nepristranskost celotnega sodišča.
predlog za dopustitev revizije - obvezne sestavine predloga za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Zakon v zvezi z obveznimi sestavinami predloga za dopustitev revizije postavlja stroge formalne zahteve, ki jih predlagatelj ni izpolnil. Pomembnosti zastavljenih vprašanj ni niti zatrjeval, kaj šele natančno in konkretno navedel okoliščin, ki naj bi kazale na njuno pomembnost, niti ni izkazal, da naj bi izpodbijana odločitev odstopala od ustaljene sodne prakse vrhovnega sodišča oziroma da naj bi šlo za pravno vprašanje, glede katerega je sodna praksa bodisi neenotna bodisi neobstoječa.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišče - nepravdni postopek - postopek za določitev odškodnine
V primeru kršitev postopkovnih določb in zmotne uporabe materialnega prava imajo udeleženci na razpolago pravna sredstva po ZPP in ZNP. Predlagatelj mora torej morebitno zmotno uporabo materialno in procesnopravnih določb v zvezi z vprašanjem namembnosti in posledično vrednosti razlaščene nepremičnine uveljavljati v okviru omenjenih pravnih sredstev.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti
Možnost, da bi stranka s svojim ravnanjem dosegla oziroma povzročila prenos pristojnosti s po njeni oceni njej nenaklonjenega sodišča na drugo, morebiti njej bolj naklonjeno stvarno pristojno sodišče, bi namreč pomenila t. i. kupovanje pristojnosti, ki ni sprejemljivo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00007716
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 10, 44, 44/2, 217. ZZK-1 člen 6, 6/2, 8, 8/2.
predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje stvarne služnosti - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - raziskovalna dolžnost - dobra vera - negativni publicitetni učinek - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00006565
OZ člen 631. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - podjemna pogodba (pogodba o delu) - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - kumulativno izpolnjevanje pogojev - dospelost terjatve - odstop terjatve glavnega izvajalca do naročnika
Revizija se dopusti glede vprašanj: ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili določbo 631. člena OZ pri presoji izpolnjenosti pogojev za neposredni zahtevek tožnice, in ali sta pravilno upoštevali dejstvo, da je bila terjatev (poplačilna vsota) podjemnika do naročnika že pred postavitvijo neposrednega zahtevka neposredno odstopljena.
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - konkretizacija predloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je predlog spisan kot revizija in pomembnosti pravnega vprašanja konkretizirano ne izpostavlja, pogoji iz četrtega odstavka 367.b člena niso izpolnjeni.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00007163
ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 193, 193/2. ZOZP člen 7, 18, 18/1.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovalno jamstvo - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - pravna podlaga tožbenega zahtevka - lex specialis - nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - povrnitev škode - nadomestilo za invalidnost - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - posredni oškodovanec - dopuščena revizija
Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati kot podlage za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00007169
OZ člen 5, 7, 10, 126, 164, 631. ZJN-2 člen 4, 4/6. - člen 8.
bančna garancija - zavarovanje obveznosti izvajalca do podizvajalca - pogodba v korist tretjega - vnovčenje garancije - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - odgovornost za škodo zaradi neunovčenja garancije - javna naročila - stečaj - zapadlost odškodninske terjatve
Čeprav tožnica ni pridobila neposrednega zahtevka do toženke na podlagi Pogodb ali bančne garancije, pa vendarle ni dvoma, da je bil smisel in namen določb Pogodb prav v tem, da se tožnici in drugim podizvajalcem zagotovi varstvo in neposredno plačilo od izvajalca del. Te pogodbene določbe so bile namreč posledica dolžnosti toženke, vzpostavljene (tudi v javnem interesu) z Navodili o vrstah finančnih zavarovanj, s katerimi ponudniki zavarujejo izpolnjevanje svojih obveznosti v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2000), sprejetimi na podlagi Zakona o javnih naročilih (Uradni list RS, št. 24/1997, 78/1999, 39/2000), ki bi bile v primeru drugačnega materialnopravnega stališča izvotljene ter zgolj gola črka na papirju. Ratio ureditve položaja podizvajalcev v sistemu javnega naročanja je namreč tako v varovanju njihovega položaja kot (tudi) v javnem interesu. Ne velja, da odškodninska obveznost zapade šele, ko je znan obseg škode, kar naj bi bilo v primeru stečajnih postopkov šele z zaključkom postopka, saj naj bi (navadni) upniki stečajnega dolžnika šele takrat izvedeli, v kolikšni meri bodo njihove terjatve ostale neplačane.