ZDSS-1 člen 19, 34. . ZDR-1 člen 84, 87, 87/2. . . ZPP člen 215, 339, 339/1.
izvajanje dokazov po uradni dolžnosti - dokazno breme - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditvena podlaga
V individualnem delovnem sporu je torej izvedba dokazov po uradni dolžnosti na podlagi 34. člena ZDSS-1 predvidena le kot izjemna možnost sodišča. Razhajanje navedb obeh strank o poslovnih rezultatih tožene stranke in o tem, kdaj naj bi prišlo do spora med njenim nadrejenim in tožnico, ki ga je kot razlog za izvedbo dokazov po uradni dolžnosti navedlo sodišče prve stopnje, ne pomeni, da sodišče po izvedbi dokazov, ki so jih predlagale stranke, še vedno ni moglo ugotoviti obstoja utemeljenega poslovnega razloga. To pomeni samo, da bi moralo sodišče odločiti v skladu z dokaznim bremenom, ki je na toženi stranki (84. člena ZDR-1). Dokazi, ki sta jih predlagali stranki in jih je sodišče že izvedlo, so namreč omogočali presojo utemeljenosti poslovnega razloga v skladu z dokaznim bremenom.
ekonomski razlog - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnega delavca - primerljivi delavci - kolektivna pogodba - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Iz ugotovitev sodišča izhaja, da je pri toženi stranki zaradi ekonomskih in organizacijskih razlogov prenehala potreba po delu dveh novinarjev v uredništvu priloge C. Zato je tožena stranka presežne delavce utemeljeno ugotavljala znotraj tega uredništva in ne na nivoju celotne družbe. Tudi sicer je nelogično, da bi zaradi tega, ker je prenehala potreba po delu dveh novinarjev, specializiranih za prilogo C., tožena stranka podala odpoved pogodbe o zaposlitvi dvema novinarjema iz drugega uredništva, v katerem ni prišlo do prenehanja potreb po opravljanju dela in bi v to uredništvo potem premestila dva novinarja iz uredništva priloge C.
družba z omejeno odgovornostjo - izpodbijanje sklepa skupščine - smiselna uporaba določb o delniški družbi - delitev bilančnega dobička
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali imajo družbeniki v d. o. o. pravico, da izpodbijajo sklep skupščine o nedelitvi bilančnega dobička pod pogoji iz 399. člena ZGD-1, ter
- ali je treba pri presoji kriterija nujnosti po 399. členu ZGD-1 upoštevati zgolj okoliščine poslovnega leta, na katerega se nanaša sklep skupščine družbe z omejeno odgovornostjo o nedelitvi bilančnega dobička, ali je pri tem treba upoštevati daljše časovno obdobje.
ZPP člen 140, 142, 144. . . ZDR člen 87, 116, 204.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zavrženje tožbe - poprava tožbe - vročitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Sodišči sta ugotovili, da je bil tožničin partner najmanj 10. 9. 2012 seznanjen, da bo vročevalec naslednji dan prinesel pošiljko za tožnico, vendar je takrat vročitev odklonil, obenem pa sodišče prve stopnje tudi ni sprejelo tožničinih navedb in izpovedi, da je bila takrat odsotna. Zato je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo 144. člen ZPP v povezavi s prvim odstavkom 140. člena ZPP, ki ureja postopanje vročevalca v primeru odklonitve sprejema pisanja naslovnika oziroma tistega, ki bi bil pisanje za naslovnika po tem zakonu dolžan sprejeti.
V primeru napačne določitve datuma prenehanja delovnega razmerja (in s tem odjave delavca iz zavarovanj) začne tridesetdnevni rok za vložitev tožbe teči z dnem, ko je delavec zvedel za to kršitev, ne glede na prepozno vloženo tožbo za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V takšnem primeru odpoved pogodbe o zaposlitvi seveda velja, vendar to ne preprečuje sodnega varstva tudi proti napačnemu datumu zaključka delovnega razmerja (in napačni odjavi iz zavarovanj) prav na podlagi te odpovedi.
starostna pokojnina - pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji
399. člen ZPIZ-2 se nanaša le na ozko skupino, ki se lahko upokoji, ne da bi izpolnjevala pogoje za starostno pokojnino, ki jih določa ZPIZ-2 v 27. in 29. členu, torej splošne določbe, ki veljajo za vse ostale zavarovance.
Zakonodajalec je v 39.a členu drugače določil pogoje za pravico do izplačila 20 % predčasne ali starostne pokojnine. Izplačilo je izrecno vezal na izpolnjevanje pogojev po tem zakonu, teh pa tožnik ni izpolnjeval brez uporabe določb ZPol. Z novelo je tudi razširil krog upravičencev do navedene pravice. To možnost je določil tudi za uživalce pokojnin, pri čemer je izključil uživalce pokojnin po posebnih predpisih. S tem je izenačil aktivne zavarovance, ki izpolnjujejo pogoje po posebnih predpisih z uživalci pokojnin po posebnih predpisih. Za obe skupini velja, da ne moreta uveljaviti pravice do 20 % izplačila starostne ali predčasne pokojnine, ker so se oziroma se lahko upokojijo po ugodnejših pogojih.
ZIZ člen 62, 62/2, 256, 256/1, 256/2. ZPP člen 25, 25/2.
spor o pristojnosti - nadaljevanje izvršilnega postopka v pravdi - zavarovanje terjatve - predhodna odredba - predlog za zavarovanje s predhodno odredbo
Določbo drugega odstavka 256. člena ZIZ je treba razlagati tako, da ne predstavlja pravne podlage za določitev pristojnosti v primerih, ko je bil predlog za zavarovanje s predhodno odredbo vložen na podlagi sodbe, izdane v pravdnem postopku. V takšnih primerih je treba pristojnost določiti na podlagi določbe prvega odstavka 256. člena ZIZ.
revizija, dovoljena na podlagi zakona - predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
Spor o pravici do znižanega plačila vrtca je spor o pravici do socialnega prejemka, za priznanje katere je odločilen premoženjski cenzus. V takšnem sporu je revizija dovoljena že po samem zakonu.
pisno opozorilo - zakonitost odpovedi - odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Tožnica s sporno izjavo ni napadla sodelavke, da ji ta ocena ni bila izrečena (izrečena o njej je bila tretji osebi) in sodelavka zanjo tudi ni vedela, da izjava ni vplivala na sodelavkin ugled ali na njene socialne stike, niti na njun medsebojni odnos ali na doseganje delovnih rezultatov, zato kršitev ni podana.
Zgolj izjava, da sodelavke ne bo uvajala v delo, kar pa je kljub temu vseeno storila, ne predstavlja zavračanja usmeritev in navodil nadrejenega, torej kršitve delovne obveznosti, ki bi utemeljevala pisno opozorilo.
Pisno opozorilo pred odpovedjo mora biti utemeljeno. Če ni utemeljeno, pogoj za zakonito redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni izpolnjen.
Zaradi ugotovljenega solastništva na nepremičnini sta sodišči nižje stopnje utemeljeno šteli, da stranski intervenient ne izpolnjuje enega izmed kumulativno določenih pogojev za priznanje pravice do subvencioniranja najemnine iz prvega odstavka 121. b člena SZ-1. Tudi solastnina na nepremičnini pomeni imeti v lasti drugo stanovanje v smislu določbe 121. b člena SZ-1 in izključuje priznanje pravice do subvencioniranja najemnine. Zato solastništvo na nepremičnini za stranskega intervenienta ne pomeni, da je samo zato v drugačnem pravnem položaju v smislu določbe 121. b člena SZ-1, kot bi bil, če bi imel na nepremičnini izključno lastninsko pravico.
neupravičena obogatitev - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je imela tožena stranka pravno podlago za zahtevek za vrnitev neupravičeno izplačanega nadomestila za invalidnost.
družba z omejeno odgovornostjo - izpodbijanje sklepa skupščine - smiselna uporaba določb o delniški družbi - delitev bilančnega dobička - zadržanje bilančnega dobička
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali imajo družbeniki v d. o. o. pravico, da izpodbijajo sklep skupščine o nedelitvi bilančnega dobička pod pogoji iz 399. člena ZGD-1, ter
- ali je treba pri presoji kriterija nujnosti po 399. členu ZGD-1 upoštevati zgolj okoliščine poslovnega leta, na katerega se nanaša sklep skupščine družbe z omejeno odgovornostjo o nedelitvi bilančnega dobička, ali pa je pri tem treba upoštevati daljše časovno obdobje.
vdovska pokojnina - invalidska pokojnina - ugotavljanje invalidnosti - izbira med dvema pokojninama - pravnomočnost odločbe
Tožena stranka je svojo odločitev o zavrženju zahteve oprla na ugotovitev, da niso izpolnjeni pogoji za odločanje po vsebini, ker je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno. To stališče je napačno, saj o pravici tožeče stranke do invalidske pokojnine še ni bilo nikoli odločeno. Pravnomočna odločba o vdovski pokojnini ne more biti podlaga za zavrženje zahteve, ki se nanaša na drugo pravico iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
ZPIZ-2 člen 85, 121, 124, 126. . . . ZDR-1 člen 65.
nadomestilo za invalidnost - preostala delovna zmožnost - delo s krajšim delovnim časom - odmera višine nadomestila
Tožnik nima priznane časovne omejitve in glede tega elementa konkurira pri iskanju zaposlitve vsem drugim iskalcem zaposlitve. Če se zaradi različnih razlogov zaposli za krajši delovni čas (situacije na trgu dela, starševskega varstva ali drugih osebnih razlogov), to ne pomeni, da ne dela skladno s priznano invalidnostjo, ki se nanaša le na fizične razbremenitve
Dejstvo, da invalid brez priznane časovne razbremenitve, dela krajši delovni čas od polnega, vpliva na odmero nadomestila, ne pa na samo pravico. Ker tožnik izpolnjuje zakonske pogoje za priznanje nadomestila za invalidnost, mu je bila pravica utemeljeno priznana. Izplačevanje nadomestila v teh primerih je urejeno v 124. členu v zvezi s 121. členom ZPIZ-2. Ta pa ne določa, da so podani razlogi za izgubo pravice, če se zavarovanec zaposli za krajši delovni čas od polnega.
- ali gre pri dosojenih zneskih za odškodnino, za nadomestilo ali za drug prejemek iz delovnega razmerja,
- ali se od prejemka zaradi nezagotovljenega tedenskega počitka plača dohodnina in prispevki od plače, ki bi jo tožnik prejel za delo v Sloveniji po Uredbi o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami ali od celotnega prejemka?
OZ člen 355, 355/1-1, 355/1-6. ZPP člen 339, 339/2-15, 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - upravljanje večstanovajskih stavb - poslovni prostor - zastaranje - zastaranje terjatev upravnika - čas, ki je potreben za zastaranje - enoletni zastaralni rok
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali določbi 1. in 6. točke prvega odstavka 355. člena Obligacijskega zakonika veljata tudi za upravnika stanovanjsko-poslovne stavbe v razmerju do etažnega lastnika poslovnega prostora v stavbi, v katerem vsakodnevno opravlja poslovno dejavnost?
- Ali je sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe tožeče stranke zagrešilo kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku?
ZPSPP člen 10, 29. ZPP člen 367, 367/1, 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - veljavnost pogodbe - pravica uporabe - zahtevek na sodno izpraznitev poslovnega prostora - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - revizija zoper razveljavitveni sklep - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali so bile v tej zadevi pravilno uporabljene določbe 10. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih,
- ali mora najemodajalec za utemeljenost zahtevka na izpraznitev poslovnega prostora izkazati upravičenje do uporabe oziroma posesti poslovnega prostora.
Tožeči stranki udeležbo v (upravnem) prevzemnem postopku izrecno preprečuje določba prvega odstavka 553. člena ZTFI. Z njo je jasno predpisano, da je ne glede na določbi prvega in drugega odstavka 541. člena ZTFI stranka v postopku izdaje dovoljenja za ponudbo za odkup delnic samo ponudnik, s čimer je izrecno izključena uporaba določb prvega in drugega odstavka 541. člena ZTFI ter uporaba splošne ureditve udeležbe po ZUP.