ZUS-1 člen 2, 4, 6, 6/1, 27, 27/1-1, 27/1-3, 32, 40, 40/1, 75, 75/2, 76, 82, 82/1. ZJZ člen 21. URS člen 3, 3/2, 23, 25, 157.
kršitev človekovih pravic - zelo hude posledice - začasna odredba
Pritožnik je v tožbi nasprotoval ravnanju upravnega organa druge stopnje v postopku odločanja o pritožbi, ki bi po njegovem mnenju bil dolžan odločiti pred dnem prepovedanega koncerta. Gre torej za opustitev, ki ni povezana z razlogi za izdajo odločbe, zato njenih posledic v pravnih sredstvih zoper odločbo ne bo mogoče učinkovito uveljavljati. Glede na navedeno bi moralo sodišče prve stopnje s tem povezano tožbo šteti za tožbo po prvem odstavku 4. člena ZUS-1.
Vložena tožba, s katero se zahteva sodno varstvo v upravnem sporu, je predpostavka za odločanje o začasni odredbi, pod nadaljnjim pogojem, da so za vsebinsko obravnavanje tožbe izpolnjene procesne predpostavke. Če tožba in s tem upravni spor nista dopustna, ni dopustno vsebinsko obravnavati niti predloga za izdajo začasne odredbe.
KOMUNALNA DEJAVNOST - STAVBNA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI SPOR
VS00001836
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZPNačrt člen 75, 77, 79, 82.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - komunalni prispevek - vprašanje, ki ni pomembno po vsebini zadeve - konkretiziranost pravnega vprašanja - stroški priključitve na komunalno opremo
Stroški individualnega priključka ne vplivajo na odmero komunalnega prispevka, ampak so za odmero komunalnega prispevka podlage obračunska območja in stroški komunalne opreme na tem območju, preračunani na enoto mere in podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka. Vprašanje delne komunalne opremljenosti, zato ni vprašanje višjih ali nižjih stroškov priklopa na zgrajeno komunalno opremo, temveč vprašanje, ali občina priključitev na tisto vrsto komunalne opreme, od katere odmerja komunalni prispevek, zagotavlja ali ne.
Vprašanje, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji sploh ni izpostavljeno, navedbe pa so splošne in niso pomembne po vsebini zadeve, saj izhajajo iz materialno pravnega izhodišča kot ga zastopata revidenta v prvo postavljenem vprašanju in je drugačno od stališča sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 110, 110/5, 110/7. ZPNačrt člen 109, 110. EZ člen 59.
energetika - dovoljena revizija - daljnovod - služnost v javno korist - vsebina služnosti - gradnja novega objekta - objekt državnega pomena - državni prostorski načrt
Javna korist za namen gradnje, rekonstrukcije in rušitve daljnovoda se glede na obrazloženo v postopkih ustanovitve služnosti v javno korist izkazuje le na način, ki ga določa tretji odstavek 93. člena ZUreP-1, to je z ustreznim prostorskim aktom. Za namen gradnje je javna korist izkazana le, če so nepremičnine nameravane gradnje predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (oziroma glede na 110. člen ZPNačrt v državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu), za namen rekonstrukcije in rušitve pa tudi, kadar je načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine (oziroma občinskim prostorskim načrtom, 110. člen ZPNačrt). Javna korist za služnosti, ki so nujne za nemoteno delovanje obstoječega zakonito zgrajenega daljnovoda, pa se po mnenju Vrhovnega sodišča, lahko izkaže tudi na drug način.
Vprašanje, ali so določena dela novogradnja ali rekonstrukcija, ni samostojna pravna celota v izključni pristojnosti določenega organa, ampak je le vprašanje uporabe materialnega prava.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 110, 110/5, 110/7. ZPNačrt člen 109, 110. EZ člen 59.
energetika - dovoljena revizija - daljnovod - služnost v javno korist - vsebina služnosti - gradnja novega objekta - objekt državnega pomena - državni prostorski načrt
Javna korist za namen gradnje, rekonstrukcije in rušitve daljnovoda se glede na obrazloženo v postopkih ustanovitve služnosti v javno korist izkazuje le na način, ki ga določa tretji odstavek 93. člena ZUreP-1, to je z ustreznim prostorskim aktom. Za namen gradnje je javna korist izkazana le, če so nepremičnine nameravane gradnje predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (oziroma glede na 110. člen ZPNačrt v državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu), za namen rekonstrukcije in rušitve pa tudi, kadar je načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine (oziroma občinskim prostorskim načrtom, 110. člen ZPNačrt). Javna korist za služnosti, ki so nujne za nemoteno delovanje obstoječega zakonito zgrajenega daljnovoda, pa se po mnenju Vrhovnega sodišča, lahko izkaže tudi na drug način.
Vprašanje, ali so določena dela novogradnja ali rekonstrukcija, ni samostojna pravna celota v izključni pristojnosti določenega organa, ampak je le vprašanje uporabe materialnega prava.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 110, 110/5, 110/7. ZPNačrt člen 109, 110.
dovoljena revizija - daljnovod - služnost v javno korist - vsebina služnosti - gradnja novega objekta - objekt državnega pomena
Javna korist za namen gradnje, rekonstrukcije in rušitve daljnovoda se glede na obrazloženo v postopkih ustanovitve služnosti v javno korist izkazuje le na način, ki ga določa tretji odstavek 93. člena ZUreP-1, to je z ustreznim prostorskim aktom. Za namen gradnje je javna korist izkazana le, če so nepremičnine nameravane gradnje predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (oziroma glede na 110. člen ZPnačrt v državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu), za namen rekonstrukcije in rušitve pa tudi, kadar je načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine (oziroma občinskim prostorskim načrtom, 110. člen ZPnačrt). Javna korist za služnosti, ki so nujne za nemoteno delovanje obstoječega zakonito zgrajenega daljnovoda, pa se po mnenju Vrhovnega sodišča, lahko izkaže tudi na drug način.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 251, 251/3.
dovoljenost revizije - zasedba prostega uradniškega delovnega mesta - obvestilo o neizbiri - pomembno pravno vprašanje - vprašanje, ki se nanaša na upravni postopek - zelo hude posledice niso izkazane
Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne presoja pravilnosti postopka izdaje izpodbijanega upravnega akta (prvi odstavek 85. člena ZUS-1), zato vprašanje, ki se nanaša na pravilnost upravnega postopka ni vprašanje, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo dovolilo in jo vsebinsko obravnavalo.
Revidentka s svojimi splošnimi navedbami ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta.
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 343, 343/1. ZBPP člen 11, 11/2.
postulacijska sposobnost - laična pritožba - opravljen pravniški državni izpit
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da bi pritožnico v pritožbenem postopku moral zastopati pooblaščenec z opravljenim pravosodnim izpitom.
ZUS-1 člen 17, 36, 36/1-3. ZUP člen 43, 229. ZGO-1 člen 90, 96, 103.
pritožba - uporabno dovoljenje - stranka v upravnem sporu - komisija za tehnični pregled - vročitev odločbe
Pritožnica v postopku izdaje izpodbijanega uporabnega dovoljenja ni bila stranka niti stranski udeleženec, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ob predhodnem preizkusu tožbo tožeče stranke zavrglo iz razloga po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Komisija za tehnični pregled opravlja v postopku izdaje uporabnega dovoljenja strokovne naloge in s tem upravnemu organu, pristojnemu za vodenje postopka, predstavlja strokovnega pomočnika in ni stranka oziroma stranski udeleženec.
fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - veljavnost sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks - pritožba - sodna taksa za pritožbo - ustavitev postopka zaradi neplačane takse
Pritožnica je bila s sklepom oproščena plačila sodne takse za postopek upravnega spora na prvi stopnji, ne pa tudi za pritožbeni postopek, kar je jasno razvidno iz prve točke izreka navedenega sklepa.
začasna odredba - poseg v lastninsko pravico - neizkazana težko popravljiva škoda
Pritožnika zatrjujeta, da se s posegom v nepremičnine, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, posega v njune ustavne pravice, predvsem v lastninsko pravico in pričakovano lastninsko pravico, vendar nista pojasnila oziroma konkretno navedla (ter to izkazala), do katerih nepremičnin, ki so v njuni lasti, nimata dostopa, niti kakšna škoda bi jima konkretno nastala zaradi izvajanja gradbenih del. Prav tako nista utemeljila, v čem bi se kazal poseg v njuno pričakovano lastninsko pravico.
KORUPCIJA - UPRAVNI SPOR - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00001666
URS člen 21, 22, 38. ZIntPK člen 13, 16, 16/1, 75. ZVOP-1 člen 6, 6-3, 9, 9/1, 19, 19/3, 19/5. ZDIJZ člen 6, 6/3.
postopek zaradi suma korupcije - preprečevanje korupcije - poseg v človekove pravice - enako varstvo pravic - osebni podatki - zbirka osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - objava osebnih podatkov
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da način, kako so podatki v aplikaciji Supervizor organizirani, kaže na to, da gre za zbirko osebnih podatkov v smislu 5. točke šestega odstavka ZVOP-1. Objava tožnikovih osebnih podatkov v Supervizorju bi bila zato skladna z URS in ZVOP-1 samo, če bi za takšno zbirko podatkov obstajala dovolj določna zakonska podlaga. Te pa ni bilo.
ZUS-1 člen 2, 36, 36/4. ZMed člen 68, 68/1, 92, 92/2. - člen 7.
z aktom ni poseženo v pravni položaj tožnika - ni upravni akt
Določbo 7. člena Uredbe AKOS uporabi v primeru, ko se med nadzorom pojavi dvom, ali je določeno avdiovizualno delo slovensko ali ne. Odločitev ministra, pristojnega za kulturo, pomeni zgolj ugotavljanje dejstev v postopku nadzora nad izpolnjevanjem obveznih kvot slovenskih avdiovizualnih del televizijskih programov. Izpodbijani sklep torej predstavlja razmerje med AKOS-om ter ministrom in posledično dokončno odločitev samo za AKOS, ki je na to mnenje vezan. Če pa bo poseženo v pritožnikov pravni položaj, bo imel ta zagotovljeno sodno varstvo v postopku nadzora nad izvajanjem programskih zahtev in omejitev, ki veljajo za televizijske programe.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - javni interes
Dostop do informacij javnega značaja pred pravnomočnostjo sodbe je mogoč le izjemoma, saj po (morebiti nezakonitem) posredovanju določenih informacij javnosti posledic le- tega po naravi stvari praviloma ni mogoče več odpraviti. Interesa pritožnice z javnim interesom ni mogoče ne enačiti in ne povezovati, niti ga pritožnica ni upravičena uveljavljati kot del svojega interesa, saj je sama gospodarska družba, ki podatke želi za ponovno uporabo v okviru svojega poslovnega interesa.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00001796
ZUS-1 člen 31, 31/1, 36, 36/1-6, 59, 59/2-1, 65, 65/1, 75, 75/2, 77. ZMZ-1 člen 20, 20/1.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - status begunca - pravni interes - pravovarstveni interes - spor polne jurisdikcije
Vsak, ki v upravnem sporu uveljavlja varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo.
V primeru, ko tožnik izpodbija odločbo o priznanju statusa subsidiarne oblike zaščite, je treba ugotoviti, ali ta status tožniku omogoča iste pravice in koristi kot status begunca, oziroma v čem bi bil njegov pravni položaj z vidika pravic in koristi, ki jih ima na podlagi priznanega statusa, ugodnejši od pravnega položaja, ki bi ga imel, če bi mu bil priznan status begunca.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZOdv člen 25, 25/1-2, 30, 30/1-7.
dovoljenost revizije - izbris iz imenika odvetnikov - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Revident pomembnega pravnega vprašanja ni navedel. Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
Revidetn svojih navedb o zelo hudih posledicah izpodbijanega akta ni izkazal.
pravna oseba zasebnega prava, ki je pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom
Kadar ima država v lasti večinski delež določene družbe, ta delež predstavlja javna sredstva, dana kot vložek v družbo zasebnega prava in s tem njej na razpolago v upravljanje. Zato je treba 1. alinejo drugega odstavka 1. a člena ZDIJZ z vidika vprašanja, kdaj država izgubi možnost prevladujočega vpliva na družbo, v kateri ima večinski delež vpisanega kapitala, razlagati ozko. Cilj ureditve po ZDIJZ-C je zagotavljati transparentnost in učinkovit nadzor javnosti nad upravljanjem javnih sredstev, uresničitev tega cilja pa bi bila otežena, če bi se položaje, v katerih država nima možnosti prevladujočega vpliva na poslovni subjekt v njeni večinski lasti, razlagalo široko.
revizija - zavrženje revizije - brezplačna pravna pomoč - nepredložitev pooblastila - novo pooblastilo odvetnika za vložitev revizije
S predložitvijo odločbe o brezplačni pravni pomoči je bilo zadoščeno formalni zahtevi iz 95. člena ZPP glede predložitve pooblastila za vložitev revizije. Pri tem je treba dodatno upoštevati, da je bila z odločbo o brezplačni pravni pomoči za izvedbo odobrene brezplačne pravne pomoči določena odvetnica, ki jo je predlagala in torej že v naprej izbrala prav tožnica. V takšnem primeru je formalna zahteva, da tožnica poleg odločbe o brezplačni pravni pomoči predloži še posebno pooblastilo za zastopanje, pretirana.
DELOVNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - JAVNI USLUŽBENCI
VS00000541
ZJU člen 4, 5, 100, 100/1, 100/4. ZIN-UPB1 člen 4, 5, 15. Kodeks ravnanja javnih uslužbencev (2001) člen 15.
dopuščena revizija - inšpektor - prepoved opravljanja dejavnosti - primernost in sorazmernost ukrepa - opravljanje dejavnosti - javni uslužbenec - nepristranskost
Prepoved iz 15. člena ZIN je treba razlagati v skladu z njenim namenom, ki je v prvi vrsti zagotovitev nepristranskosti pri inšpekcijskem nadzoru.
V smislu četrtega odstavka 100. člena ZJU se za "dejavnost" šteje tudi delo v športnih društvih in organizacijah, zato razlaga, da se prepoved opravljanja dejavnosti iz 15. člena ZIN ne nanaša na delo (funkcijo) v takem društvu ali organizaciji, ni sprejemljiva.