fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - veljavnost sklepa o oprostitvi plačila sodnih taks - pritožba - sodna taksa za pritožbo - ustavitev postopka zaradi neplačane takse
Pritožnica je bila s sklepom oproščena plačila sodne takse za postopek upravnega spora na prvi stopnji, ne pa tudi za pritožbeni postopek, kar je jasno razvidno iz prve točke izreka navedenega sklepa.
začasna odredba - poseg v lastninsko pravico - neizkazana težko popravljiva škoda
Pritožnika zatrjujeta, da se s posegom v nepremičnine, ki so predmet denacionalizacijskega postopka, posega v njune ustavne pravice, predvsem v lastninsko pravico in pričakovano lastninsko pravico, vendar nista pojasnila oziroma konkretno navedla (ter to izkazala), do katerih nepremičnin, ki so v njuni lasti, nimata dostopa, niti kakšna škoda bi jima konkretno nastala zaradi izvajanja gradbenih del. Prav tako nista utemeljila, v čem bi se kazal poseg v njuno pričakovano lastninsko pravico.
ZUS-1 člen 32, 79, 79/1. ZTuj-2 člen 64, 64/1, 64/2, 66, 66/1, 67, 67/5, 69, 69/1, 69/2. ZUP člen 220, 224, 224/4. Direktiva 2008/115/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o skupnih standardih in postopkih v državah članicah za vračanje nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav člen 6,7,8, 11. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 288, 267.
odstranitev tujca iz države - odločba o vrnitvi - nezakonito prebivanje - primernost zakonske ureditve - zelo hude posledice - začasna odredba - jasna zakonska določba - pritožba
Odstranitev tujca ne predvideva izvedbe dvostopenjskega postopka.
Določba 66. člena ZTuj-2 vsebinsko ustreza razlogom Direktive o vračanju, kolikor določa izdajo posebne odločbe o prepovedi vstopa, potem, ko je odločba o vrnitvi po 64. v zvezi s 67. členom ZTuj-2 že izvršljiva.
Zakonodajalec ni predvidel posebne odločbe za odstranitev, ki bi sledila izvršljivi odločbi o vrnitvi z možnostjo prostovoljne vrnitve.
Izdaja začasnih odredb ni namenjena splošnemu spreminjanju sistemskih učinkov tožbe v upravnem sporu.
Ni pravilna presoja, da tožniku nastaja škoda, ki je težko popravljiva že zaradi tega, ker ne bi bila več mogoča vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja, kljub morebitnemu tožnikovemu uspehu v tem upravnem sporu, saj ne bi več bil na območju Republike Slovenije.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 110, 110/5, 110/7. ZPNačrt člen 109, 110.
dovoljena revizija - daljnovod - služnost v javno korist - vsebina služnosti - gradnja novega objekta - objekt državnega pomena
Javna korist za namen gradnje, rekonstrukcije in rušitve daljnovoda se glede na obrazloženo v postopkih ustanovitve služnosti v javno korist izkazuje le na način, ki ga določa tretji odstavek 93. člena ZUreP-1, to je z ustreznim prostorskim aktom. Za namen gradnje je javna korist izkazana le, če so nepremičnine nameravane gradnje predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (oziroma glede na 110. člen ZPnačrt v državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu), za namen rekonstrukcije in rušitve pa tudi, kadar je načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine (oziroma občinskim prostorskim načrtom, 110. člen ZPnačrt). Javna korist za služnosti, ki so nujne za nemoteno delovanje obstoječega zakonito zgrajenega daljnovoda, pa se po mnenju Vrhovnega sodišča, lahko izkaže tudi na drug način.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 110, 110/5, 110/7. ZPNačrt člen 109, 110. EZ člen 59.
energetika - dovoljena revizija - daljnovod - služnost v javno korist - vsebina služnosti - gradnja novega objekta - objekt državnega pomena - državni prostorski načrt
Javna korist za namen gradnje, rekonstrukcije in rušitve daljnovoda se glede na obrazloženo v postopkih ustanovitve služnosti v javno korist izkazuje le na način, ki ga določa tretji odstavek 93. člena ZUreP-1, to je z ustreznim prostorskim aktom. Za namen gradnje je javna korist izkazana le, če so nepremičnine nameravane gradnje predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (oziroma glede na 110. člen ZPNačrt v državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu), za namen rekonstrukcije in rušitve pa tudi, kadar je načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine (oziroma občinskim prostorskim načrtom, 110. člen ZPNačrt). Javna korist za služnosti, ki so nujne za nemoteno delovanje obstoječega zakonito zgrajenega daljnovoda, pa se po mnenju Vrhovnega sodišča, lahko izkaže tudi na drug način.
Vprašanje, ali so določena dela novogradnja ali rekonstrukcija, ni samostojna pravna celota v izključni pristojnosti določenega organa, ampak je le vprašanje uporabe materialnega prava.
KOMUNALNA DEJAVNOST - STAVBNA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI SPOR
VS00001836
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZPNačrt člen 75, 77, 79, 82.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - komunalni prispevek - vprašanje, ki ni pomembno po vsebini zadeve - konkretiziranost pravnega vprašanja - stroški priključitve na komunalno opremo
Stroški individualnega priključka ne vplivajo na odmero komunalnega prispevka, ampak so za odmero komunalnega prispevka podlage obračunska območja in stroški komunalne opreme na tem območju, preračunani na enoto mere in podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka. Vprašanje delne komunalne opremljenosti, zato ni vprašanje višjih ali nižjih stroškov priklopa na zgrajeno komunalno opremo, temveč vprašanje, ali občina priključitev na tisto vrsto komunalne opreme, od katere odmerja komunalni prispevek, zagotavlja ali ne.
Vprašanje, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji sploh ni izpostavljeno, navedbe pa so splošne in niso pomembne po vsebini zadeve, saj izhajajo iz materialno pravnega izhodišča kot ga zastopata revidenta v prvo postavljenem vprašanju in je drugačno od stališča sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi.
javni razpis - zavrnitev izplačila - povračilo upravičenih stroškov - dopustnost tožbe v upravnem sporu - obligacijsko razmerje
V upravnem sporu se presoja zakonitost dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, zakonitost drugih aktov pa le, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). Spor glede obsega priznanih stroškov in izplačila sredstev iz pogodbe je premoženjski ter s tem predmet pravdnega postopka (1. člen ZPP). Vprašanje upravičenega tožnika (in morebitnega stranskega intervenienta) v pravdnem postopku pa je za dopustnost upravnega spora nebistveno.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 110, 110/5, 110/7. ZPNačrt člen 109, 110. EZ člen 59.
energetika - dovoljena revizija - daljnovod - služnost v javno korist - vsebina služnosti - gradnja novega objekta - objekt državnega pomena - državni prostorski načrt
Javna korist za namen gradnje, rekonstrukcije in rušitve daljnovoda se glede na obrazloženo v postopkih ustanovitve služnosti v javno korist izkazuje le na način, ki ga določa tretji odstavek 93. člena ZUreP-1, to je z ustreznim prostorskim aktom. Za namen gradnje je javna korist izkazana le, če so nepremičnine nameravane gradnje predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (oziroma glede na 110. člen ZPNačrt v državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu), za namen rekonstrukcije in rušitve pa tudi, kadar je načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine (oziroma občinskim prostorskim načrtom, 110. člen ZPNačrt). Javna korist za služnosti, ki so nujne za nemoteno delovanje obstoječega zakonito zgrajenega daljnovoda, pa se po mnenju Vrhovnega sodišča, lahko izkaže tudi na drug način.
Vprašanje, ali so določena dela novogradnja ali rekonstrukcija, ni samostojna pravna celota v izključni pristojnosti določenega organa, ampak je le vprašanje uporabe materialnega prava.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 251, 251/3.
dovoljenost revizije - zasedba prostega uradniškega delovnega mesta - obvestilo o neizbiri - pomembno pravno vprašanje - vprašanje, ki se nanaša na upravni postopek - zelo hude posledice niso izkazane
Vrhovno sodišče v revizijskem postopku ne presoja pravilnosti postopka izdaje izpodbijanega upravnega akta (prvi odstavek 85. člena ZUS-1), zato vprašanje, ki se nanaša na pravilnost upravnega postopka ni vprašanje, zaradi katerega bi Vrhovno sodišče revizijo dovolilo in jo vsebinsko obravnavalo.
Revidentka s svojimi splošnimi navedbami ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta.
ZUS-1 člen 17, 36, 36/1-3. ZUP člen 43, 229. ZGO-1 člen 90, 96, 103.
pritožba - uporabno dovoljenje - stranka v upravnem sporu - komisija za tehnični pregled - vročitev odločbe
Pritožnica v postopku izdaje izpodbijanega uporabnega dovoljenja ni bila stranka niti stranski udeleženec, zato je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je ob predhodnem preizkusu tožbo tožeče stranke zavrglo iz razloga po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Komisija za tehnični pregled opravlja v postopku izdaje uporabnega dovoljenja strokovne naloge in s tem upravnemu organu, pristojnemu za vodenje postopka, predstavlja strokovnega pomočnika in ni stranka oziroma stranski udeleženec.
ZUS-1 člen 2, 4, 6, 6/1, 27, 27/1-1, 27/1-3, 32, 40, 40/1, 75, 75/2, 76, 82, 82/1. ZJZ člen 21. URS člen 3, 3/2, 23, 25, 157.
kršitev človekovih pravic - zelo hude posledice - začasna odredba
Pritožnik je v tožbi nasprotoval ravnanju upravnega organa druge stopnje v postopku odločanja o pritožbi, ki bi po njegovem mnenju bil dolžan odločiti pred dnem prepovedanega koncerta. Gre torej za opustitev, ki ni povezana z razlogi za izdajo odločbe, zato njenih posledic v pravnih sredstvih zoper odločbo ne bo mogoče učinkovito uveljavljati. Glede na navedeno bi moralo sodišče prve stopnje s tem povezano tožbo šteti za tožbo po prvem odstavku 4. člena ZUS-1.
Vložena tožba, s katero se zahteva sodno varstvo v upravnem sporu, je predpostavka za odločanje o začasni odredbi, pod nadaljnjim pogojem, da so za vsebinsko obravnavanje tožbe izpolnjene procesne predpostavke. Če tožba in s tem upravni spor nista dopustna, ni dopustno vsebinsko obravnavati niti predloga za izdajo začasne odredbe.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUreP-1 člen 93, 93/3, 110, 110/5, 110/7. ZPNačrt člen 109, 110. EZ člen 59.
dovoljena revizija - daljnovod - služnost v javno korist - vsebina služnosti - gradnja novega objekta - objekt državnega pomena
Javna korist za namen gradnje, rekonstrukcije in rušitve daljnovoda se glede na obrazloženo v postopkih ustanovitve služnosti v javno korist izkazuje le na način, ki ga določa tretji odstavek 93. člena ZUreP-1, to je z ustreznim prostorskim aktom. Za namen gradnje je javna korist izkazana le, če so nepremičnine nameravane gradnje predvidene v državnem oziroma občinskem lokacijskem načrtu (oziroma glede na 110. člen ZPNačrt v državnem prostorskem načrtu ali občinskem podrobnem prostorskem načrtu), za namen rekonstrukcije in rušitve pa tudi, kadar je načrtovana rekonstrukcija oziroma rušitev v skladu s prostorskim redom občine (oziroma občinskim prostorskim načrtom, 110. člen ZPNačrt). Javna korist za služnosti, ki so nujne za nemoteno delovanje obstoječega zakonito zgrajenega daljnovoda, pa se po mnenju Vrhovnega sodišča, lahko izkaže tudi na drug način.
Vprašanje, ali so določena dela novogradnja ali rekonstrukcija, ni samostojna pravna celota v izključni pristojnosti določenega organa, ampak je le vprašanje uporabe materialnega prava.
ZBPP člen 29, 30, 37. ZUS-1 člen 65, 94, 94/1. URS člen 2, 14.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - brezplačna pravna pomoč - prosta izbira odvetnika - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - zmotna uporaba materialnega prava - spor polne jurisdikcije - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča
Upoštevaje, da je namen uzakonitve možnosti izbire odvetnika v vzpostavitvi enakega položaja pri zagotavljanju pravice do sodnega varstva med prosilcem in osebami z zadostnimi finančnimi sredstvi za plačilo izbranega odvetnika, ter ob odsotnosti zakonsko določenega okvirja, v katerem se zagotavlja uresničevanje prosilčeve proste izbire in pooblastil organa pri prekoračitvi meja te izbire, je treba prvi odstavek 30. člena ZBPP razumeti tako, da prosilcu dopušča izbiro odvetnika s sedežem izven območja konkretnega sodnega okrožja.
Prvi odstavek 37. člena ZBPP določa, da mora pristojni organ pri odločanju o prošnji upoštevati načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka. Iz navedenega in iz same umestitve določbe v poglavje VI.A "Postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči" je razvidno, da je treba omenjeno načelo spoštovati pri vodenju postopka v zvezi z vloženo prošnjo. Gre za načelo, ki opredeljuje način izvedbe postopka, ki naj bo hiter, brez zavlačevanja in ob čim manjših stroških tako za organ kot za stranko. Ker je zakonsko predpisani postopek formaliziran niz pravil, ki omogoča sprejem materialnopravno pravilne odločitve, postopkovnega načela ni mogoče uporabiti še kot načela, ki bi se raztezal na vsebinsko odločitev glede imenovanja izvajalca pravne pomoči. V konkretnem primeru to pomeni, da načela ekonomičnosti vodenja postopka ni mogoče razumeti in uporabiti v smislu ekonomičnosti (ekonomsko upravičene) odločitve, konkretno torej na način omejevanja prosilčeve izbire z določitvijo odvetnika, za katerega se predvideva, da bodo njegovi stroški za izvajanje pravne pomoči manjše breme za proračun kot pri izbranem odvetniku.
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 343, 343/1. ZBPP člen 11, 11/2.
postulacijska sposobnost - laična pritožba - opravljen pravniški državni izpit
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da bi pritožnico v pritožbenem postopku moral zastopati pooblaščenec z opravljenim pravosodnim izpitom.
začasna odredba - javni razpis - težko popravljiva škoda - negotova pridobitev sredstev - negotovo dejstvo - trditveno in dokazno breme pri začasni odredbi
Ob upoštevanju temeljne obveznosti, da stranka poda celovito utemeljitev že v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe, ni utemeljen niti očitek bistvene kršitve določb postopka, ki naj bi jo prvostopenjsko sodišče storilo s tem, ko se v izpodbijanem sklepu naj ne bi opredelilo do vseh navedb, ki jih je pritožnica podala v odgovoru na odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe.
Pritožnica izpada sredstev, ki jih je ob prijavi na javni razpis praičakovala, a se pričakovanje ni uresničilo (gre za pričakovana denarna sredstva), ne more uveljavljati kot škodo v smislu 32. člena ZUS-1.
KORUPCIJA - UPRAVNI SPOR - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00001666
URS člen 21, 22, 38. ZIntPK člen 13, 16, 16/1, 75. ZVOP-1 člen 6, 6-3, 9, 9/1, 19, 19/3, 19/5. ZDIJZ člen 6, 6/3.
postopek zaradi suma korupcije - preprečevanje korupcije - poseg v človekove pravice - enako varstvo pravic - osebni podatki - zbirka osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - objava osebnih podatkov
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da način, kako so podatki v aplikaciji Supervizor organizirani, kaže na to, da gre za zbirko osebnih podatkov v smislu 5. točke šestega odstavka ZVOP-1. Objava tožnikovih osebnih podatkov v Supervizorju bi bila zato skladna z URS in ZVOP-1 samo, če bi za takšno zbirko podatkov obstajala dovolj določna zakonska podlaga. Te pa ni bilo.
ZPSPP člen 10, 29. ZPP člen 367, 367/1, 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - veljavnost pogodbe - pravica uporabe - zahtevek na sodno izpraznitev poslovnega prostora - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - revizija zoper razveljavitveni sklep - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali so bile v tej zadevi pravilno uporabljene določbe 10. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih,
- ali mora najemodajalec za utemeljenost zahtevka na izpraznitev poslovnega prostora izkazati upravičenje do uporabe oziroma posesti poslovnega prostora.
- ali gre pri dosojenih zneskih za odškodnino, za nadomestilo ali za drug prejemek iz delovnega razmerja,
- ali se od prejemka zaradi nezagotovljenega tedenskega počitka plača dohodnina in prispevki od plače, ki bi jo tožnik prejel za delo v Sloveniji po Uredbi o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami ali od celotnega prejemka?