izločitev sodnika - odklonitveni razlog - dvom v nepristanskost
Sodnikovo vodenje postopkov oziroma odločanje v njih ob odsotnosti okoliščin, ki bi kazale na njegovo vnaprejšnje prepričanje o predmetni zadevi ali povezavo s samo zadevo oziroma stranko postopka, ni znak njegovega pristranskega odnosa.
URS člen 14, 125. ZMZ člen 13, 13/5-6. ZUS-1 člen 93, 93/1.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - izčrpanje pravnih sredstev - učinkovito sodno varstvo - pomanjkljiva obrazložitev - bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - skladnost zakona z ustavo - svetovalec za begunca - imenovanje - starostna meja - kriteriji za izbiro kandidata - diskriminatoren kriterij - legitimen cilj
Vrhovno sodišče v reviziji v upravnem sporu lahko presoja sodbo sodišča prve stopnje in v njej zavzeta stališča tudi glede zatrjevane neustavnosti zakonske ureditve, če so izpolnjeni procesni pogoji za tako revizijsko presojo. Vendar pa je taka revizijska presoja mogoča šele tedaj, če je sodišče prve stopnje svoja stališča v zvezi z upoštevnimi in argumentiranimi očitki o neustavnosti zakonske ureditve, uveljavljanimi na prvi stopnji v upravnem sporu, samo tudi podalo v obrazložitvi svoje odločitve. Navedena zahteva po svojem smislu sledi tudi zahtevi Ustave ter Zakona o Ustavnem sodišču, ki od stranke sodnega postopka terja materialnopravno izčrpanje ugovorov pred vložitvijo ustavne pritožbe na vseh stopnjah sodnega odločanja. Vrhovno sodišče se s tem pridružuje stališčem Ustavnega sodišča, da mora uveljavljanju ustavnopravnih ugovorov slediti tudi odgovor oziroma opredelitev do njih, to pa že na tisti stopnji sodnega odločanja, na kateri so prvič podani. Smisel zahteve po izčrpanju pravnih sredstev je torej zagotoviti, da se vsa pristojna sodišča opredelijo do ustavnopravno pomembnih vprašanj in odpravijo morebitne kršitve. Če taka obrazložitev ni podana, to pomeni kršitev določb postopka v upravnem sporu.
Odgovori sodišča prve stopnje v zvezi z revidentovimi očitki glede neskladnosti sporne določbe ZMZ s 14. členom Ustave so bili v obrazložitvi sodišča prve stopnje sicer vključeni, vendar je ob navajanju različnih vidikov, zaradi katerih bi navedena ureditev lahko temeljila na razumnih in stvarno utemeljenih razlogih, izostal odgovor sodišča prve stopnje na to, kateri od navedenih razlogov ("legitimnih ciljev, ki so v diskreciji nacionalne ureditve") je podan v spornem primeru zakonske ureditve. Ta odgovor pa pomeni samo bistvo presoje ustavnosti izpodbijane ureditve, ki bi pomenil celovito presojo navedenega vprašanja ter omogočil Vrhovnemu sodišču nadaljnjo vsebinsko presojo podanih (in vsebinsko izčrpanih) ugovorov o neustavnosti uporabljene zakonske ureditve v postopku revizijske presoje.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - stečaj
Stečaj je lahko težko popravljiva škoda v smislu 32. člena ZUS-1, vendar je treba vsaj s stopnjo verjetnosti izkazati, da je neposredna posledica (izvršitve) ravno tega izpodbijanega akta.
ZIKS-1 člen 8, 8/1, 24, 24/1-1, 25, 25/3, 26, 26/1, 52, 52/3. ZUS-1 člen 2, 3. URS člen 126. ZS člen 1, 1/1, 102, 104, 105.
pritožba - odložitev izvršitve kazni zapora - upravni spor - dovoljenost tožbe - sodno varstvo - zavrženje tožbe - akt, ki se ne more izpodbijati v upravnem sporu
Odločba o zavrnitvi prošnje za odlog izvršitve kazni zapora je bila sprejeta v okviru izvrševanja sodne funkcije, zato je sodno varstvo (ni pravno sredstvo) zagotovljeno že v okviru odločanja po ZIKS-1 (zoper sodnikovo odločitev na prvi stopnji je predvidena pritožba na višje sodišče).
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-1, 85, 85/2. ZPP člen 8. ZDoh-2 člen 46.
dovoljena revizija - opravljanje podjetniške dejavnosti - glavna obravnava - zaslišanje priče - izpodbijanje dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene - zasebni namen - gradnja
Določba 8. člena ZPP vsebuje metodološki napotek za oblikovanje dokazne ocene, ki od sodišča zahteva vestnost in skrbnost pri ocenjevanju dokazov na podlagi razumnih in preverljivih razlogov, in sicer najprej vsakega dokaza posebej, nato vseh skupaj ter upoštevajoč uspeh celotnega postopka. Bistveno je ta določba lahko kršena le v primeru, kadar dokazna ocena ni v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene, torej kadar ne ustreza standardu vestnosti in skrbnosti ter ni analitično sintetična, ne pa tudi, če stranka postopka meni, da ocena sodišča ni vsebinsko prepričljiva. Zato revizijsko sodišče tudi, če bi npr. delilo strankino mnenje glede vsebinske neprepričljivosti dokazne ocene, zgolj iz tega razloga vanjo ne bi smelo poseči, če ne bi bila hkrati pomanjkljiva, nasprotujoča, nelogična ali nerazumljiva. Takšnih očitkov zoper dokazno oceno sodišča prve stopnje pa revident v obravnavanem primeru niti ne navaja.
ZVOP-1 člen 30, 34. ZDavP-2 člen 131. ZUP člen 2, 82. ZFU člen 78, 78/2.
vpogled v spis - varstvo osebnih podatkov - ni upravna zadeva - davčna preiskava - ni upravni akt - pravica do seznanitve s spisom upravne zadeve - pravica do seznanitve s spisom davčne preiskave
Ugotovitve in morebitni za davčnega zavezanca obremenilni dokazi, ki so bili pridobljeni v davčni preiskavi, so se prenesli v upravni postopek davčnega inšpekcijskega nadzora (peti odstavek 131. člena ZDavP-2), v katerem ima pritožnik polne procesne pravice, med drugim tudi pravico do kontradiktornosti in s tem do vpogleda v podatke, dokumente ter dokaze, ki so podlaga za odločitev davčnega organa.
dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost delodajalca (države) - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti ali nevarne stvari - pojem nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - delo policista
Revizija se dopusti glede vprašanja ali hiter in eksploziven tek policista, ki lovi in je osredotočen na bežečo osebo, ob prisotnosti ovir med lovljenjem predstavlja dejavnost s povečano nevarnostjo.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - odmera prispevka za zdravstveno zavarovanje
Revizije ni mogoče dovoliti zaradi nekonkretiziranega pravnega vprašanja, pri čemer niti iz revizijskih navedb ni razvidno, v čem naj bi bil revidentkin položaj prejemnice dohodka, glede katerega je oprostitev plačila dohodnine določena kot privilegij v Konvenciji o privilegijih in imunitetah specialnih institucij OZN, primerljiv oziroma bistveno enak s položajem katere od skupin prejemnikov dohodkov, ki so oproščeni plačila dohodnine na drugi pravni podlagi (ZDoh-2) in zato ne plačajo niti spornega prispevka.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - oprostitev plačila DDV - dokazno breme - skladnost zakonskih določb s pravom EU - pomanjkljiva trditvena podlaga
Dobava blaga znotraj Unije je oproščena plačila DDV, če je bila lastninska pravica na blagu prenesena na kupca in je dobavitelj (prodajalec) izkazal, da je bilo to blago odposlano ali odpeljano v drugo državo članico in da je po tej odpravi ali prevozu fizično zapustilo ozemlje države članice dobave.
Oprostitev plačila DDV za dobave znotraj Skupnosti je objektivno odvisna od njegovega fizičnega prenosa iz države članice, kar pa se, odkar je bil odpravljen nadzor na mejah med državami članicami, presoja načeloma na podlagi dokazov in obračunov, ki jih davčnemu organu predloži davčni zavezanec.
Revident ne izpostavlja in ne argumentira, da zavrnitev tožbe v izpodbijani sodbi temelji na stališču sodišča prve stopnje, ki pomeni nezakonito omejevanje pravice do dokazovanja iz 22. člena Ustave.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1. ZDDV-1 člen 33, 33/3, 33/4, 73, 73/4. ZFPPIPP člen 164. ZDDV-1 člen 39.
vrednostni kriterij - davek na dodano vrednost - davčni dolg - odgovornost za opuščeno odtegnitev in izplačilo - vprašanje za predhodno odločanje SEU - dovoljena revizija - zmanjšanje davčne osnove za izhodni DDV - vračilo presežka izhodnega DDV - prisilna poravnava davčnega zavezanca
Pridobitev pravice do zmanjšanja davčne osnove izhodnega DDV iz 39. člena ZDDV-1 še ne pomeni, da davčni zavezanci z njo avtomatično pridobijo tudi pravico do izplačila presežka davka, ki se lahko pojavi zaradi zmanjšanja davčne osnove. Pogoje za izplačilo presežka DDV ne ureja 39. člen ZDDV-1, temveč jih določajo druge določbe (73. člen ZDDV-1 in 97. člen ZDavP-2), iz katerih pa izhaja, da se presežek izhodnega DDV, ki nastane zaradi zmanjšanja davčne osnove, lahko davčnemu zavezancu izplača le, če je davčni zavezanec izhodni DDV, ki ga je zmanjšal, predhodno plačal, ter pod nadaljnjim pogojem, da davčni zavezanec nima zapadlega drugega davčnega dolga.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi
Zgolj dejstvo, da je v drugem kazenskem postopku sodnica podala predlog za prenos krajevne pristojnosti, samo po sebi ne more vzbujati dvoma v objektivno nepristranskost celotnega sodišča in s tem tehtnega razloga.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi
Razlogi, ki jih navaja predsednica senata, ne utemeljujejo prenosa krajevne pristojnosti. Večinoma se namreč nanašajo le na predsednico senata, kar za prenos krajevne pristojnosti že pojmovno ne zadošča. Poleg tega žaljivi in drugi očitno tendenciozni in izkrivljeni prispevki (komentarji) ne morejo biti merilo za presojo videza nepristranskosti sodnika (torej za presojo vprašanja, kako njegovo nepristranskost razume javnost).
Prvi odstavek 78. člena ZKP obvezuje sodišče, da sankcionira z denarno kaznijo žalitev sodišča ali druge osebe, ki sodelujejo v postopku, tako da se tudi na ta način zagotavlja primerna raven medsebojnega komuniciranja in omogoča potek postopkov skladno s procesnimi pravili.
ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/1, 98/5. ZUS-1 člen 22, 83, 83/4, 89.
dovoljenost revizije - pooblastilo - predložitev pooblastila - novo pooblastilo
V skladu s petim odstavkom 95. člena ZPP sodišče ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena odvetniku ne dovoli, da začasno opravlja pravdna dejanja za stranko, če vlogi ni predložil pooblastila, ampak pravno sredstvo zavrže.
Kazenski postopek se je končal z ustavitvijo zaradi absolutnega zastaranja in ima zato tožnik po določbi 1. točke prvega odstavka 542. člena ZKP pravico do povrnitve škode, ker je bil prisiljen plačati varščino kot milejši in "nadomestitveni" ukrep za pripor.
Zamudne obresti so posledica zamude dolžnika in predstavljajo civilno sankcijo zanjo (prvi odstavek 378. člena OZ). Krijejo lahko sicer tudi škodo, ki je nastala upniku, vendar le tisto, ki mu je nastala zaradi same zamude (primerjaj tudi določilo 380. člena OZ, ki po eni strani upravičuje upnika do zamudnih obresti ne glede na nastanek škode, po drugi strani pa mu daje pravico do polne odškodnine zaradi z zamudo nastale škode, vendar le v presežku do popolne odškodnine - ponovno zgolj zaradi škode, ki je izključno posledica zamude). Tožniku bi torej pripadale, če bi svoj tožbeni zahtevek utemeljil na zamudi pri vračilu varščine. Ker pa ga utemeljuje na podlagi dejstva, da z denarnim zneskom v času položitve varščine ni mogel razpolagati, je njegov tožbeni zahtevek neutemeljen.
pritožba - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - občina - stranka v upravnem sporu
Ker pritožnica ni imela položaja stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku izdaje izpodbijane odločbe, ne izpolnjuje pogoja za priznanje statusa tožnika v upravnem sporu, določenega v prvem odstavku 17. člena ZUS-1, zato je pravilna in zakonita odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju tožbe na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi (med drugim), da oseba, ki je vložila tožbo, po tem zakonu ne more biti stranka.
ZDO člen 14, 15, 19, 19-1, 19-2, 156. SPZ člen 256. ZPP člen 371, 371/2.
pomembno pravno vprašanje - obseg presoje v reviziji - zavezanec za plačilo davka od premoženja - stavbna pravica - ustanovitev stavbne pravice - lastnik stavbe - imetnik stavbne pravice - razmerje med lastnikom in imetnikom stavbne pravice - lastninska pravica
Zavezanec za plačilo davka na premoženje po 15. členu ZDO je v primeru, ko je na nepremičnini ustanovljena stavbna pravica, imetnik stavbne pravice, torej tisti, ki ima v lasti stavbo, in ne lastnik zemljišča.
Iz zakona ne izhaja, da se davčnemu zavezancu, ki vloži davčno napoved na podlagi samoprijave, davčna osnova določi pod drugačnimi pogoji kot davčnemu zavezancu, ki davčno napoved odda pravočasno.
Če bi zakonodajalec ob tem, ko je uredil možnost vlaganja davčne napovedi za odmero dohodnine na podlagi samoprijave, želel uvesti tudi kriterij pravočasnosti vložitve davčne napovedi kot dodatni kriterij razlikovanja med davčnimi zavezanci pri izračunu njihove davčne osnove za odmero dohodnine (in s tem davčne obveznosti), bi bilo to skladno z načelom jasnosti in določnosti predpisov (2. člen Ustave) ter zakonitosti na področju davkov (147. člen Ustave) v zakonu izrecno, jasno in nedvoumno določeno. Z vidika vprašanja ustavne dopustnosti pa bi moral biti tak poseg v načelo davčne pravičnosti (14. člen Ustave) tudi ustrezno utemeljen. Za predmetni primer vložitve davčne napovedi kot samoprijave in izračuna davčne osnove na tej podlagi pa to iz (nobenega) zakona ne izhaja.
vrednostni kriterij - dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - obračun DDV - pogoji za vračilo - zavarovanje - dvom o upravičenosti zahteve za vračilo ddv - pravni standard - neplačujoči gospodarski subjekt - subjektivni element
Davčni organ lahko v primeru dvoma o upravičenosti zahteve za vračilo DDV na podlagi obračuna DDV, pred izvršitvijo vračila DDV, zahteva, da davčni zavezanec predloži ustrezen instrument zavarovanja za zavarovanje izpolnitve obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek (prvi odstavek 73. a člena ZDDV-1). Taka ureditev ne pomeni prekomernega posega v revidentove pravice, ni nesorazmerna in ni v nasprotju z Ustavo RS in EKČP. Izkazanost dvoma v upravičenost zahteve za vračilo (ki je pravni standard) je varovalka, da davčni organ pri zahtevi za zavarovanje ne ravna samovoljno.