ZUS-1 člen 2, 4, 32, 32/2. ZDavP-2 člen 68a. ZUP člen 49, 51.
davki - subsidiarno sodno varstvo v upravnem sporu - zagotovljeno drugo sodno varstvo - procesne predpostavke za tožbo - prezgodaj vložena tožba - sodelovanje v postopku - zdravstvene težave - določitev skrbnika za poseben primer - obrnjeno dokazno breme v davčnem postopku - začasna odredba
Ker je pritožniku zagotovljeno drugo sodno varstvo v rednem upravnem sporu, saj se bo lahko (pa čeprav po zakonitem zastopniku, skrbniku za poseben primer ali začasnem zastopniku) pritožil in vložil tožbo zoper (morebitno) izdano odločbo v davčnem postopku, procesne predpostavke za odločanje o tožbi po 4. členu ZUS-1 niso izpolnjene.
začasna odredba - težko popravljiva škoda - pavšalne navedbe - nedokazane trditve - prepoved opravljanja storitev sprejemanja depozitov ali drugih vračljivih sredstev od javnosti
Tožeča stranka ni izkazala, da zatrjevane škode sama, drugače kot z zadržanjem izvršitve izpodbijane odločbe tožene stranke, ne more preprečiti, saj je v predlogu za izdajo začasne odredbe le pavšalno navajala, da v času, ko bodo posamezna vračila po zatrjevanih posojilnih pogodbah (v katerih naj bi sama nastopala kot posojilojemalka in ki jih glede na izpodbijano odločbo tožene stranke ne sme več podaljševati) zapadla, s tolikšnimi sredstvi ne bo razpolagala. Zgolj posplošena trditev, da dinamika vračil po posojilnih pogodbah (v katerih sama nastopa kot posojilodajalka) ne bo dovolj za poplačilo obveznosti, ki bodo nastale po odredbi tožene stranke, pa za utemeljitev razlogov za izdajo začasne odredbe ne zadošča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišče - videz nepristranskosti - odškodninski zahtevek zaradi nedopustnega ravnanja sodišča
Okoliščina, da pravdna stranka zahteva plačilo odškodnine zaradi postopanja sodišča, narekuje sklep, da bi bilo z odločanjem o tožničinem zahtevku na organizacijsko povezanem stvarno pristojnem sodišču, ki sodi pod isto pritožbeno sodišče, lahko ogroženo zaupanje strank in zaupanje javnosti v nepristranskost sodišča
- ali je odločitev sodišča, da ne obstaja soodgovornost delavke za padec pri hoji ob izvajanju dela, materialnopravno pravilna;
- ali je sodišče druge stopnje v konkretnem primeru, s tem ko je svojo odločitev oprlo na dejstvo, ki ni bilo zatrjevano, prekoračilo pravila trditvenega in dokaznega bremena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Toženka je zaposlena na Okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici kot vpisničarka. Če bi v zadevi odločalo to sodišče kot krajevno in stvarno pristojno sodišče oziroma sodniki tega sodišča, ki imajo pogoste stike s toženko, ki je del sodnega osebja, bi bila lahko, upoštevaje tudi dejstvo, da gre za majhno sodišče, prizadeta objektivna nepristranskost sodišča.
aleatorna pogodba - pogodba o preužitku - fiktivna pogodba - ničnost pogodbe - nedopusten nagib - enakost dajatev - pravica do zasebnega življenja - pravica do zasebne lastnine - dedovanje - prikrajšanje nujnega deleža
Pogodba o preužitku je odplačna in tvegana (aleatorna) pogodba, zaradi česar že po naravi stvari ni mogoče opraviti ex post facto analize in obračuna vrednosti opravljenih prevzemnikovih storitev.
Posameznik (v obravnavnem primeru preužitkar) ima vso pravico, da s svojim premoženjem razpolaga, kot ga je volja. Lahko je do sebe neusmiljen in neizprosno varčuje, lahko po mili volji zapravlja, lahko živi v odrekanju, lahko "na veliki nogi". Kot si želi, kar mu ustreza, ga osrečuje in izpolnjuje. Vse to posamezniku zagotavlja ustavno jamstvo svobode na premoženjskem področju (33. in 67. člen Ustave) in tudi jamstvo nedotakljivosti zasebnega življenja (35. člen Ustave).
Preužitkarica bi zato lahko s premoženjem razpolaga tudi tako, da bi temeljito spremenila svoj življenjski slog. Lahko bi vse svoje prihranke in drugo premoženje vložila v nepojmljivo razkošje in nerazumno zapravljivost. Če bi to storila z "zlobnim" namenom prikrajšati dediče, bi si morda lahko kdo mislil, da je njeno ravnanje nespodobno, za koga lahko celo nemoralno. Vendar bi bilo pravno povsem dopustno. Dopustno zato, ker bi za njim stale omenjene ustavne garancije svobode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00001370
SPZ člen 92, 99. OZ člen 583. ODZ člen 974.
varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - prekarij - trditveno breme - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave v postopku - sodba presenečenja - dopuščena revizija
Na tožencih je bilo trditveno in dokazno breme, da imata za svojo posest pravno podlago (v smislu obrambe pred reivindikacijskim zahtevkom) oziroma da njuno vznemirjanje ni protipravno (v smislu obrambe pred negatornim zahtevkom). Toženca sta trdila in uspela dokazati, da sta za izgradnjo nasipa in urejanje dela parcele imela tožničino soglasje.
S tem se še ni nazaj na tožnico prevalilo trditveno in dokazno breme glede vseh ostalih značilosti in elementov tega razmerja. Sodišči nižjih stopenj sta povsem upravičeno presojali celotno trditveno podlago, ki sta jo v zvezi s tem razmerjem podala toženca.
Ni šlo za sodbo presenečenja, ker sta sodišči zatrjevana dejstva podvrgli določeni pravni podlagi, ki je v postopku ni prej nihče izrecno "poimenoval". Tudi ni šlo za sodbo presenečenja, ker sta pri presoji zahtevka upoštevali vsa ugotovljena dejstva, ne pa le enega specifičnega, za katerega sta toženca menila, da je edino upoštevno, to je obstoj soglasja. To ne pomeni, da jima je bila odvzeta možnost izjave glede ostalih dejstev - še več, ta dejstva sta celo sama zatrjevala.
OZ člen 82, 82/2, 104, 104/1, 105, 105/1, 105/2, 111.
pogodba o štipendiranju - vračilo štipendije - fiksen rok - razlaga pogodbe - sporno pogodbeno določilo - kavza pogodbe - skupni namen pogodbenikov - dopuščena revizija
Dejstvo, da je v pogodbi dogovorjen izpolnitveni rok, samo po sebi nič ne pove o naravi tega roka. Določenost izpolnitvenega roka še ne pomeni, da je pogodba fiksna. Pogodbeno določeni rok je fiksen šele, če je hkrati tudi bistvena sestavina pogodbe. Za presojo narave roka je odločilno, ali ima izpolnitev z zamudo za sopogodbenika še kakšen smisel. Če v primerih sicer na videz jasne pogodbene določbe pogodbeni stranki uspe z ustreznimi navedbami ustvariti dvom v to, da sta bistveni sestavini pogodbe ne samo izpolnitev same obveznosti, temveč tudi njena izpolnitev v predpisanem roku, in da je zato povsem mogoče, da je bil skupni namen pogodbenikov drugačen - tak, ki bi v primernem dodatnem izpolnitvenem roku dovoljeval tudi izpolnitev z zamudo - potem je treba šteti pogodbeno določbo za sporno in je ni mogoče enostavno uporabiti, tako, kot se glasi. Tedaj je treba dognati, kakšen je bil v resnici skupni namen pogodbenih strank (drugi odstavek 82. člena OZ).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00002116
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - skupno premoženje zakoncev - obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - posojilna pogodba - vrnitev posojila
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je najeto posojilo glede na ravnanje toženke v konkretnem primeru mogoče opredeliti kot obveznost v zvezi s skupnim premoženjem.
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali je sodišče druge stopnje zadostilo načelu neposrednosti pri izvedbi dokazov na glavni obravnavi in glede obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje.
Okoliščina, da sta razpravljajoči sodnik in predlagateljica kdaj prišla v stik, po oceni Vrhovnega sodišča ni okoliščinai ob razumnih merilih ne ustvarja videz pristranskosti celotnega sodišča.
ZPP člen 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8. SZ-1 člen 10, 103, 103/5.
trditveno in dokazno breme - priznana dejstva - prerekana dejstva - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - najemna pogodba - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - neodplačni prenos lastništva nepremičnine - odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje - drugo primerno stanovanje - dopuščena revizija
Toženkine trditve, da ji solastnica ni dovolila uporabljati sporne nepremičnine in da nanjo (zaradi odklonitve soglasja) ni bilo moč priključiti vode in elektrike, zadoščajo za obrazloženo nasprotovanje primernosti stanovanja, ki ga poseduje najemnik in predstavlja krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe, sklenjene za neprofitno najemnino.
Zakonska dikcija primernega stanovanja je široka in jo je treba napolniti glede na okoliščine vsakokratnega primera. Po oceni revizijskega sodišča pa postavlja pod vprašaj primernost stanovanja oziroma stavbe, v kateri ni (mogoče priklopiti) vode in elektrike ali v kateri ni drugih pogojev za običajno in človeku dostojno bivanje.
Stvarnopravni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice in obligacijski za ureditev okolice nista zahtevka, ki bi se opirala na isto dejansko in pravno podlago (41. člen ZPP). Pa tudi ne medsebojno povezana zahtevka v smislu petega odstavka 367. člena ZPP.
Niti v ZUS-1 niti v katerem drugem zakonu ni predpisano, da bi bilo dopustno vložiti pritožbo tudi zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je to odločilo o reviziji zoper sodbo prvostopenjskega sodišča, zato je Vrhovno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
Prevzemnik dolga ne more spreminjati pogodbenega razmerja, iz katerega izvira dolg. S prevzemom dolga koga drugega stopi prevzemnik na mesto prejšnjega dolžnika, ki postane s tem prost obveznosti (prvi odstavek 429. člena OZ), ne stopi pa na mesto prejšnjega dolžnika kot pogodbene stranke. Potem ko prevzame dolg, se lahko z upnikom dogovarja o načinu njegove izpolnitve, celo o odpustu dolga, ne pa tudi o spremembi pogodbe, na podlagi katere je dolg nastal. Če bi prevzemnik dolga stopil v celoti na mesto pogodbene stranke, bi šlo za prenos pogodbe.
ZZLPPO člen 2, 5, 5/1, 44, 44/1, 44/2, 45, 45/1. ZLPP člen 3, 3/1, 3/3, 17, 17/1, 20, 20/2, 48.
lastninjenje - lastninsko preoblikovanje podjetij - podjetje z družbenim kapitalom - ugotovitev obstoja lastninske pravice
Določba prvega odstavka 5. člena ZZLPPO ne ustvarja pravnega učinka zunaj temeljnih pravil korporacijskega prava. Določbo je treba razlagati v povezavi z določbo 44. člena ZZLPPO.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00006036
URS člen 26. OZ člen 131, 135. ZJC-B člen 19. ZPP člen 360.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost lokalne skupnosti - kategorizacija občinskih cest - ukinitev kategorizacije javne poti - pravica do povračila škode - obseg obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje
Glede pravnih vprašanj, ki jih sproži pritožba, zadostuje, če zavzeta stališča pritožbenega sodišča logično nasprotujejo razlogovanju pritožnika, kakor je bilo tudi v tej zadevi, in ni treba, da pritožbeno sodišče še posebej odgovarja na vsak posamezen pravni argument pritožnika.
Po določbi prvega odstavka 26. člena Ustave RS ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Določba, ki zadeva tudi odškodninsko odgovornost občine, ni samozadostna. Dopolnjujejo jo določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), ki zadevajo splošno odškodninsko odgovornost. Splošna pravila o odškodninskih obveznostih pa za nastanek odškodninske odgovornosti terjajo poleg protipravnosti ravnanja po določbi prvega odstavka 26. člena Ustave RS še nastanek škode, vzročno zvezo med protipravnim ravnanjem in škodo ter krivdo. Medtem ko mora protipravno ravnanje, škodo in vzročno zvezo dokazati oškodovanec (tožnik), pa je trditveno in dokazno breme glede krivde na tožencu, kot je jasno določeno v 131. členu OZ. Krivda je podana, kadar oškodovalec povzroči škodo namenoma ali iz malomarnosti (135. člen OZ). Revidentki zato ni mogoče pritrditi, ko uveljavlja, da bi lahko odškodninsko odgovarjala le za tako ravnanje, s katerim bi namerno povzročala škodo tožeči stranki.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00002551
ZPIZ-2 člen 190, 190/1, 193, 193/2. ZOZP člen 7, 18, 18/1.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda, povzročena s prometno nesrečo - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - regres - tožbeni zahtevek ZPIZ - terjatev ZPIZ do zavarovalnice - nadomestilo za čas poklicne rehabilitacije - invalidnina - pravna podlaga tožbenega zahtevka - lex specialis - dopuščena revizija
Določbe 193. člena ZPIZ-2 ni mogoče razlagati tako, da naj bi bile podlaga za razširitev zavarovalnega jamstva zavarovalnice iz obveznega avtomobilskega zavarovanja, saj je ta obseg zavarovalnega jamstva predmet urejanja v ZOZP in je določen v njegovem 18. členu.