prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - dvom v nepristranost sodnika - zahteva za izločitev sodnikov - videz nepristranskosti
V predlogu za prenos pristojnosti bi moral predlagatelj izkazati obstoj konkretnih okoliščin, ki so po svoji vsebini zmožne vplivati na nepristranskost sojenja in ta vpliv v konkretni zadevi utemeljiti, ne pa le na splošno trditi, da so vsi sodniki, državni tožilci in oškodovanec v tej zadevi povezani in da so se že vnaprej dogovorili, da ga obsodijo.
OZ člen 360. ZD člen 141, 141/1, 181, 181/1, 206. ZPP člen 394, 394-2.
zapuščinski postopek - dolžnosti sodišča v zapuščinskem postopku - možnost sodelovanja stranke v postopku - nepopolna smrtovnica - kdo so nujni dediči - ugotovitev dedičev - objava oklica - uveljavljanje dedne pravice - rok za uveljavljanje pravice do dediščine - zastaranje - subjektivni zastaralni rok - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - dopuščena revizija
Tožnika, ki sta titularja dediščine, ipso iure pridobljene z zapustničino smrtjo, pred izdajo deklaratornega sklepa o prehodu premoženja na državo, ko je desetletni rok iz prvega odstavka 141. člena ZD že potekel, nista imela nobene realne možnosti uresničiti pravno varstvo s (kvazi) dediščinsko tožbo. Specifične okoliščine primera zapolnjujejo pojem nepremagljive ovire (360. člen OZ), zaradi katerih tožnika nista mogla zahtevati izpolnitve obveznosti, zato zastaralni rok, dokler so ovire trajale, ni mogel teči.
Smrtovnica za pokojno A. A. je bila nepopolna. Zapuščinsko sodišče se ne more zanesti na nepopolno izpolnjeno smrtovnico, ampak se morasamo prepričati (na primer s poizvedbo v matični rojstni knjigi), kdo so dediči zapustnika. Ukrep vabljenja potencialnih dedičev z oklicem v Uradnem listu RS (206. člen ZD) se lahko uporabi šele subsidiarno, če se dedičev na drug primeren način ne da ugotoviti.
ZKP člen 363, 363/1, 364, 364/7, 371, 371/2, 421, 421/4, 421/5.. URS člen 8, 23.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje - pravica do poštenega postopka - načelo neposrednosti - pravica do pritožbe - razlaga Evropskega sodišča za človekove pravice - učinkovanje in izvrševanje odločb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - pisna izdelava sodbe - obrazložitev sodbe - ocena verodostojnosti priče - rok za pisno izdelavo sodbe
Načelo neposrednosti se v kazenskem postopku razteza tudi na oblikovanje razlogov sodbe, zato je obtožencu kršena pravica do poštenega sojenja iz prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in 23. člena Ustave RS, kolikor je razlago sodbe napisal sodnik, ki ni neposredno izvajal dokazov oziroma izrekel sodbe.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zastopanje po odvetniku - novo pooblastilo odvetnika - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik je predlog za dopustitev revizije sicer pravočasno (22. 5. 2017) vložil po odvetniku, vendar ta predlogu ni priložil pooblastila. Pooblastilo je predložil šele dne 14. 6. 2017, kar je po izteku 30 dnevnega roka za vložitev predloga za dopustitev revizije (prvi odstavek 367.b člena ZPP).
Dopuščena revizija, ki ji ob vložitvi nista bila priložena predlog za dopustitev revizije in sklep o dopustitvi revizije, je nepopolna in jo je treba zavreči. Naknadne predložitve manjkajočih dokumentov revizijsko sodišče ne more upoštevati, saj se v postopku z revizijo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev ne uporabljajo.
dovoljenost revizije - formalno sosporništvo na pasivni strani - formalno sosporništvo na aktivni strani - navadno sosporništvo - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Vsi trije tožniki so vložili tožbo zoper 13 tožencev, ki so solastniki sporne parcele. ker so tožniki in toženci formalni in navadni sosporniki v smislu 2. točke prvega odstavka 191. člena ZPP, se po pravilu iz drugega odstavka 41. člena ZPP dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega dela tožbenega zahtevka, ki v razmerju do posameznega tožnika odpade na posameznega toženca, in ne po seštevku njihovih vrednosti.
dopuščena revizija - kolektivno upravljanje avtorske pravice - javna priobčitev glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - običajni honorar - honorar po licenčni pogodbi - minimalni honorar - uporaba tarife - primernost tarife
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sme Združenje SAZAS na podlagi dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino, št. 800-3/96 z dne 12. 3. 1998, kolektivno upravljati z glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in ni bila ustvarjena posebej za uporabo v tem avdiovizualnem delu (t.i. predobstoječo glasba v avdiovizualnih delih),
- ali tarifni del Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Ur. L. RS št. 29/1998) zajema oziroma vključuje tudi glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in je bila ustvarjena posebej za to delo,
- ali je sodišče pristojno in dolžno presojati primernost veljavne tarife, če so podane okoliščine, ki izkazujejo njeno pomembno odstopanje od tarif za istovrstne pravice in primere uporabe v drugih državah EU, in druge okoliščine, ki izkazujejo njeno pretirano višino.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - razlogi za razvezo - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - spremenjene okoliščine
Eden od razlogov za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju je neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti. V predmetni zadevi ni sporno, da je bila v pogodbi določena obveznost tožencev, da plačujeta domsko oskrbo tožeče stranke, v delu ki presega njeno pokojnino. Da tega nista počela, ni sporno. Zgolj zatrjevana okoliščina, da tožeča stranka tega ni zahtevala, pa na njuno obveznost ne vpliva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00007417
ZPP člen 367, 367/4, 384, 384/4. ZNP člen 34, 37.
predlog za dopustitev revizije - sprememba odločitve o stikih - nepravdni postopek - dovoljenost revizije - nedovoljena revizija - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Nedovoljen predlog za dopustitev revizije ima lahko le enake posledice kot nedovoljena revizija, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo. O zavrženju predloga v tovrstnih primerih se je oblikovala enotna sodna praksa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00008885
ZPP člen 94, 94/1-4, 285, 285/2. OZ člen 770. ZOdv člen 11, 16.
zastopanje po odvetniku - prenos pooblastila - zastopanje po substitutu - materialno procesno vodstvo - trditveno in dokazno breme - nova dejstva in dokazi - prekluzija - opozorilo na posledice zamude roka - mandatna pogodba - povrnitev škode - odgovornost odvetnika - odgovornost substituta - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - dopuščena revizija
Ob specialnih določbah 11. in 16. člena Zakona o odvetništvu, na katera se sklicujeta sodišči prve in druge stopnje, je predstavljal procesno podlago za odgovornost substituta tudi že v času spornega prvega naroka za glavno obravnavo v drugi pravdi veljavni ZPP (z vključeno novelo ZZP-B), ki je v 4. točki prvega odstavka 94. člena omogočal prenos pooblastil iz pooblaščenega odvetnika na drugega odvetnika za posamezna pravdna dejanja, s čimer je bilo vzpostavljeno pooblastilno razmerje med pooblastiteljem (pravdno stranko) in odvetnikom substitutom, ter posledično tudi njegovo neposredno odškodninsko odgovornost v razmerju do pooblastitelja. Materialno pravna podlaga za neposredno odškodninsko odgovornost odvetniškega substituta pa smiselno izhaja iz določbe 770. člena OZ, ki prevzemniku izvršitve naročila dopušča prenos izvršitve naročila na drugo osebo, torej zamenjavo osebe, ki je dolžna izvršiti obveznost iz naročila.
Sodišče je v okviru materialnopravnega vodstva tožniku podelilo pravico do še ene pripravljalne vloge, v kateri bi lahko še pravočasno predlagal tudi dokaz s postavitvijo izvedenca, s čimer ga je nujno tudi odvezalo dolžnosti podajanja novih navedb in dokazov na samem naroku, s katerimi bi že kar tedaj odgovoril na nasprotnikovo pripravljalno vlogo. Na veljavnost takšnega procesnega ukrepanja sodišča ni vplivalo dejstvo, da ni dalo konkretnih navodil oziroma usmerjenih napotkov, v kakšni smeri naj tožnik v vlogi dopolni svoje navedbe in dokazne predloge, kot nasprotno zmotno meni revident. Obseg trditev in dokazov, ki jih je v svoji nadaljnji vlogi lahko še navedel oz. predlagal tožnik, je bil ob molku sodišča zamejen najmanj s ponudbo novih trditev in dokaznih predlogov v vlogi nasprotne stranke, predloženi na prvem naroku.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - vrednost spornega predmeta - preživninska terjatev - vrednost revizijsko izpodbijanega dela odločbe - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Iz obrazložitve predloga za dopustitev revizije izhaja, da je sporen le znesek, za katerega je sodišče druge stopnje znižalo preživninsko obveznost, torej 30,00 EUR. Ta znesek predstavlja osnovo za izračun vrednosti revizijsko spornega dela pravnomočne sodbe, ki za obdobje petih let znese 1.800,00 EUR za vsako od hčerk (ki bi bili v primeru neposredne tožbe zoper njiju navadni sospornici). Ta znesek pa ne presega pragu iz četrtega odstavka 367. člena ZPP.
Revizija je dopuščena glede vprašanja, ali ima v okoliščinah konkretnega primera delodajalec na podlagi sklenjene pogodbe o obveznem zavarovanju v prometu pravico zahtevati regres izplačane odškodnine ZPIZ-u in ZZZS-ju od zavarovalnice.
Kasnejše prenehanje zavarovalne pogodbe zaradi poteka dobe, za katero je bilo sklenjeno zavarovanje, oziroma neplačila premije po petem odstavku 937. členu OZ (v roku enega leta po zapadlosti neplačane premije) na morebitno obveznost zavarovalnice v primeru do takrat nastalega škodnega dogodka ne vpliva.
Ureditev po tretjem odstavku 937. člena OZ se ne nanaša le na primer, ko zavarovalec ni plačal celotnega zneska premije. Enako kot četrti odstavek 937. člena OZ velja določba tretjega odstavka tudi za primere, ko ni plačan kateri od zapadlih obrokov premij.
ZGD-1 člen 502. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - družba z omejeno odgovornostjo - izstop družbenika - prenehanje poslovnega deleža - prenos poslovnega deleža družbenika - izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža - pasivna legitimacija družbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno odločilo, da v obravnavanem primeru ni podana pasivna legitimacija tožene družbe na podlagi petega odstavka 502. člena ZGD-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDDV-1 člen 39, 39/3. ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-1.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - izbris dolžnika iz sodnega registra brez likvidacije - zmanjšanje davčne osnove za izhodni DDV - popravek ddv - neplačilo obveznosti - obstoj terjatve - breme dokazovanja
Pogoj obstoja terjatve, če do popravka (zmanjšanja) obračunanega DDV pride zaradi izbrisa dolžnika iz sodnega registra, izhaja tako iz namenske kot tudi logične razlage tretjega odstavka 39. člena ZDDV-1.
Davčni zavezanec, ki v zvezi s popravkom DDV davčnemu organu predloži pravnomočen sklep sodišča o končanju stečajnega postopka oziroma sklep o potrditvi prisilne poravnave (javno listino), breme dokazovanja neobstoja terjatve prevali na davčni organ. Enako tudi, če se pravica do zmanjšanja DDV utemeljuje na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka oziroma druge listine, iz katere je razvidno, da v zaključenem izvršilnem postopku davčni zavezanec ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti. Sam sklep o izbrisu pravne osebe iz sodnega registra pa še ne izkazuje, da je imel davčni zavezanec (ki uveljavlja pravico do popravka obračunanega DDV) v času izbrisa terjatev do izbrisane pravne osebe.
Revident bi moral v zvezi s pravico do zmanjšanja obračunanega DDV, ker je bil njegov dolžnik izbrisan iz sodnega registra brez likvidacije v davčnem postopku izkazati, da je v času izbrisa (še) obstajala njegova terjatev.
ZPP člen 212, 285, 367, 367/5. OZ člen 168, 168/3, 243, 243/1, 282, 282/1.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - skupno pravno vprašanje - plačilo opravljene storitve - plačilo kupnine - izpolnitveni zahtevek - trditveno in dokazno breme - substanciranje dejanskih navedb - priloge tožbe - sklicevanje na priloge - povrnitev materialne škode - odškodninski zahtevek - izgubljeni dobiček - informativni dokaz z izvedencem - materialno procesno vodstvo
Če Dogovor še vedno velja, ima tožeča stranka kot upnik na voljo le izpolnitveni zahtevek za izvršitev tistega, kar je vsebina obveznosti po Dogovoru. Namesto njega ne more uveljavljati odškodninskega zahtevka zaradi neizpolnitve, saj z neizpolnitvijo pogodbena obveznost ne preide v odškodninsko
Izgubljeni dobiček je mogoče izračunati kot razliko med tistimi prihodki, ki bi jih oškodovanec ustvaril, če škodnega dogodka ne bi bilo, in tistimi odhodki, ki bi v zvezi s temi prihodki nastali. Da je na tožeči stranki trditveno breme tako glede prihodkov kot tudi odhodkov, je ustaljeno stališče sodne prakse. Dejstva o odhodkih v zvezi s tožničinim poslovanjem niso dejstva, ki bi bila zunaj tožničinega zaznavnega območja, zato v obravnavanem primeru ni podlage za izjemo od načelne prepovedi informativnega dokaza z izvedencem.