ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZPotK-1 člen 29.
ukrep tržnega inšpektorja - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - ugotavljanje dejanskega stanja - zelo hude posledice - dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja - vrednostni kriterij
Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Z izpodbijanjem dokončnim upravnim aktom ni bilo odločeno v zadevi, v kateri bi bila pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, temveč je bila z njim naložena obveznost, ki je v opustitvi nezakonitega ravnanja.
Vprašanje, ki ga je revident zastavil, je pomanjkljivo, saj iz njega ni razvidno, katero pravno pravilo naj bi sodišče prve stopnje prekršilo in zakaj, poleg tega ni pojasnjeno, zakaj je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
V obravnavani zadevi revident zelo hudih posledic ni izkazal, saj svojih navedb, da je ogrožen njegov obstoj in s tem povezana delovna mesta, ni z ničemer izkazal.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vparašanje - kršitev pravil upravnega postopka - inšpekcijski zapisnik - zelo hude posledice niso izkazane
Procesna vprašanja upravnega postopka in s tem povezana presoja pravilnosti tega postopka (v obravnavanem primeru nepravilnost inšpekcijskega zapisnika) sama zase niso predmet revizijske presoje.
dovoljenost revizije - udeležba delavcev na dobičku - odstop od sodne prakse vrhovnega sodišča ni izkazan - zelo hude posledice niso izkazane - vrednostni kriterij - pomemebno pravno vprašanje - trditveno in dokazno breme
Spor o pravici do vpisa pogodbe v register ni spor, v katerem bi bila pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Dejstvo, da znaša vrednost dobička, ki je v pogodbi (katere vpis v register se skuša doseči) predviden za delitev delavcem, 50.000,00 EUR, ni relevantno pri presoji, ali gre za vrednostni spor.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.
pritožba - vrnitev v prejšnje stanje - pogoji - zavrženje - oprava zamujenega dejanja
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje je bil pravilno zavržen. Pogoj za dopustnost predloga za vrnitev v prejšnje stanje pri zamudi roka je namreč, da stranka obenem opravi zamujeno procesno dejanje. V nasprotnem primeru je predlog za vrnitev v prejšnje stanje nedopusten in ga je treba zavreči. V zadevi ni sporno, da tožnica dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni priložila oziroma v roku za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni opravila zamujenega dejanja.
dovoljenost revizije - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - odstop od sodne prakse - odprava kršitev
Ker revident ni ustrezno izpostavil in tudi ne opravil primerjave dejanskega stanja iz izpodbijane sodbe s sodno odločbo, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala, revizija ni dovoljena.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.
Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - neizkazane zelo hude posledice
Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.
Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZDen člen 2, 2/2.
pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - dovoljenost revizije - denacionalizacija - vrednostni spor - zelo hude posledice niso konkretizirane in izkazane
Pravica do vračila v naravi ni pravica, izražena v denarni vrednosti. To velja tudi za spor o plačilu odškodnine v obliki nadomestnega premoženja po drugem odstavku 2. člena ZDen.
EZ-1 člen 372, 372/1, 372/10. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3.
dovoljenost revizije - sofinanciranje iz javnih sredstev - podpora električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane - jasna zakonska določba
Odgovor na prvo vprašanje (podpora upravičencu ali napravi) izhaja iz jasne določbe EZ-14, veljavnega v času odločanja upravnega organa (in sodišča prve stopnje). Upravičenec do podpore je proizvajalec, ki proizvaja električno energijo v napravi, ta pa mora izpolnjevati določene pogoje (da deluje na obnovljivi vir energije, da ima veljavno deklaracijo).
Prav tako je jasen odgovor na drugo vprašanje (razlika med prejemnikom podpore in upravičenostjo do podpore). Upravičenec do podpore je tisti, čigar vlogi za dodelitev podpore je pristojni upravni organ ugodil in mu izdal odločbo o dodelitvi podpore (18. člen v zvezi s 16. členom Uredbe), prejemnik podpore pa je tisti, ki prejema podporo po pogodbi o zagotavljanju podpore, sklenjeni na podlagi odločbe o dodelitvi podpore.
Odgovor na tretje vprašanje izhaja iz jasne določbe desetega odstavka 372. člena EZ-1. Pristojni organ mora torej v vsakem primeru ob odločanju o upravičenosti do podpore ugotavljati starost proizvodne naprave, saj je nanjo vezano časovno trajanje zagotavljanja podpore proizvajalcu.
Revident svojih navedb o zelo hudih posledicah izpodbijanega akta ni izkazal.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00005094
ZUS-1 člen 21, 51, 51/2, 52, 59, 60, 74, 74/1, 74/2, 75, 75/1-1, 75/3, 77. ZMZ-1 člen 20, 20/2, 26, 27. ZPP člen 339, 339/2-14.
mednarodna zaščita - informacije o izvorni državi - pravica do izjave - odločanje na glavni obravnavi - kršitev pravil postopka - dejansko stanje - dejanja preganjanja - pomanjkljiva obrazložitev sodbe - dejanska in trditvena podlaga - pritožba tožene stranke
Neizvedba glavne obravnave pomeni, da bo kot podlaga za presojo sodišča v celoti upoštevano dejansko stanje, ki ga je ugotovil upravni organ.
Zaradi dvoma v pravilnost dejanskega stanja, kot ga je ugotovila pritožnica, bi moralo sodišče prve stopnje opraviti glavno obravnavo.
Če v posameznem primeru ni razlogov za preganjanje, katerih nevarnost mora biti individualno in konkretno izkazana, je logično, da ni treba ugotavljati s tem povezanega utemeljenega strahu in lastnosti dejanj preganjanja.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2, 83, 83/1, 83/4. ZPP člen 86, 86/4, 95, 95/2, 108,111, 336, 367č.
postulacijska sposobnost - revizija, ki jo vloži stranka sama - prepozna revizija - dovoljenost revizije
V obravnavani zadevi je iz revizije razvidno, da jo je vložil in podpisal sam revident.
Iz priloženega pooblastila izhaja, da ga odvetnik zastopa pred Upravnim sodiščem Republike Slovenije, kar pa ne zadošča zahtevi iz drugega odstavka 95. člena ZPP, ki določa, da mora za vložitev izrednih pravnih sredstev odvetnik predložiti novo pooblastilo.
dovoljenost revizije - ugotovitev državljanstva - trditveno in dokazno breme - denacionalizacijski postopek - pomembno pravno vprašanje - neizkazan odstop od sodne prakse - zelo hude posledice niso posledice izpodbijane odločitve
Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Revidentkino vprašanje je zastavljeno zelo splošno, nenatančno in nekonkretno.
Revidentka se sklicuje na odstop od sodne prakse sodišča prve stopnje in od sodbe Vrhovnega sodišča, pri tem pa ne izpostavi (pomembnega pravnega) vprašanja, glede katerega naj bi prišlo do odstopa, poleg tega ne opravi primerjave pravnih in dejanskih okoliščin zadev, na katere se sklicuje.
Revidentka s sklicevanjem na morebitno pridobitev premoženja v drugem (denacionalizacijskem) postopku ni izkazala zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
začasna odredba - gradbeno dovoljenje - obnova postopka - pritožba - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme - rušenje in gradnja novega objekta
Pritožnica tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni dovolj pojasnila, zakaj dvomi v resničnost nameravanih zavarovalnih posegov, saj ni obrazložila, zakaj je zavarovanje v obstoječem projektu, ki je del gradbene dokumentacije, opisano pavšalno in pomanjkljivo. Ker se je udeležila obnovljenega postopka in je v njem dosegla delno spremembo izdanega gradbenega dovoljenja, bi morala natančneje pojasniti, kakšno zavarovanje je določeno, kje so lahko njegove pomanjkljivosti v izvedbi in kako bi to zavarovanje dejansko moralo potekati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00004220
ZKP člen 201, 201/1-3.. KZ-1 člen 7, 7/1, 10, 10/1.
odreditev pripora - ponovitvena nevarnost - krajevna veljavnost kazenskega zakona - časovna veljava kazenskega zakona
Skladno z določbo prvega odstavka 10. člena KZ-1 kazenski zakon Republike Slovenije velja za vsakogar, ki stori kaznivo dejanje na ozemlju Republike Slovenije, po določbi prvega odstavka 7. člena KZ-1 pa se za storilca uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja. Termin kazenski zakon, ki je uporabljen v navedenih določbah, je splošni termin za (veljavni) kazenski zakonik. Obdolženec naj bi kaznivo dejanje na območju Republike Slovenije storil v času veljavnosti KZ-1, zato ni dvoma, da v konkretnem primeru za obdolženca veljajo določbe KZ-1.
Ugotovitev, da je tožnica pogodbo o ustanovitvi maksimalne hipoteke podpisala, ne da bi se zavedala, da takšno pogodbo sploh podpisuje (pravzaprav ji je bila v podpis podtaknjena) in da pogodbene volje za svojo zavezo o ustanovitvi maksimalne hipoteke ni izoblikovala, terja pravni zaključek, da je med pogodbenima strankama prišlo do nesporazuma, zaradi česar je treba šteti, da pogodba ni bila sklenjena.
Iz zahteve za varstvo zakonitosti je možno razbrati, da zagovornik oporeka tudi sorazmernosti podaljšanega pripora v ožjem pomenu besede. Ob uveljavljanju tega očitka pa zagovornik spregleda, da se obdolžencu očitata neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, kar že po presoji zakonodajalca glede na predpisano kazen zapora od enega do desetih let predstavlja težje, družbi nevarno kaznivo dejanje. Med prepovedane droge na podlagi tretjega odstavka 3. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami ter Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog sodi tudi konoplja, ki je uvrščena v II. skupino prepovedanih rastlin in substanc. Opisano težo in naravo kaznivega dejanja sta upoštevali obe sodišči nižjih stopenj, prav tako pa tudi dosedanje trajanje pripora, zato sta tudi po oceni Vrhovnega sodišča podaljšanje pripora razumno šteli za sorazmeren ukrep.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00013307
URS člen 22, 23. OZ člen 20, 325, 326, 454, 454/1, 467, 467/2. ZTLR člen 33. SPZ člen 49. ZPP člen 339, 339/2-8. ZPDS člen 25. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZZK-1 člen 31, 31/1. ZD člen 142, 142/3, 145, 145/1, 145/2.
sporazum o razdružitvi skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - izpolnitvena obveznost - izročitev nepremičnin - upniška zamuda - etažna lastnina - vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - nevpisana lastninska pravica - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - preprečitev uporabe nepremičnine - dopustitev - neveljavnost sporazuma - razdrtje pogodbe - pravica do enakega varstva pravic - načelo kontradiktornosti - obrazložitev sodne odločbe - standard obrazloženosti odločb sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Če vpis v zemljiško knjigo ni bil mogoč, ker nepremičnina v njo še ni bila vpisana, je za prenos lastninske pravice potrebno zgolj zemljiškoknjižno dovolilo, ne pa (tudi) vpis v zemljiško knjigo.20 Drugačno revizijsko stališče (da je bil tudi v tem primeru za učinkovit prenos lastninske pravice potreben tabularni vpis) je neutemeljeno.
Vrhovno sodišče poudarja, da je odtujitelj v primeru nevpisane nepremičnine (posameznega dela zgradbe oziroma stavbe) moral za učinkovit prenos lastninske pravice storiti vse, kar je glede tega v tistem trenutku lahko: če je šlo za večkratne zaporedne prenose lastninske pravice je moral glede vsakega vmesnega prenosa izročiti listino, ki bi bila lahko podlaga za vknjižbo lastninske pravice na taki nepremičnini, in sicer ne glede na to, ali je bila izročitev teh listin izrecno dogovorjena ali ne. Le takšna izpolnitev je namreč pridobitelju ob vpisu nepremičnine (etažne lastnine) v zemljiško knjigo zagotavljala vknjižbo njegove lastninske pravice.
Pri obveznosti iz VI. točke Sporazuma o razdružitvi skupnega premoženja gre za dopustitev kot pasivno izpolnitveno ravnanje (negativno obveznost), pri katerem mora dolžnik trpeti določene posege v njegovo pravno sfero. Taka obveznost je pravilno izpolnjena (izpolnjevana), če dolžnik ostane pasiven. Kršena je, če dolžnik stori (aktivno) dejanje, s katerim prepreči oziroma ovira poseg (ravnanje) upnika v njegovo sfero, glede katerega se je zavezal, da ga bo dopuščal. Po presoji Vrhovnega sodišča bi bilo mogoče (vsaj) tožbo za izročitev nepremičnine v izključno (so)posest toženk oziroma tožencev opredeliti kot kršitev obravnavane dopustitvene obveznosti. Tudi če tožnica res „ekskluzivno“ sama oziroma skupaj s tretjim tožencem uporablja vikend, tožba, ki ji uporabo odreka v celoti, lahko pomeni kršenje obveznosti dopustitve v Sporazumu dogovorjene uporabe.
Ko instančno sodišče sicer potrdi odločitev sodišč nižjih stopenj, vendar svojo odločitev utemelji na drugačnem pravnem stališču, oziroma v primeru, ko jo sicer utemelji na stališču, s katerim je deloma utemeljena tudi sodba sodišča nižje stopnje, vendar iz te sodbe posebni razlogi za takšno stališče tudi ne izhajajo, vsebina obveznosti do obrazložitve za instančno sodišče ne more biti bistveno ožja od obveznosti sodišča nižje stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00006582
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c. ZZZDR člen 105, 105/3. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
predlog za dopustitev revizije - razmerja med starši in otroki - razveza zakonske zveze in dodelitev otrok v vzgojo in oskrbo - skupno varstvo in vzgoja otroka - pravica do družinskega življenja - določitev stikov z otrokom - preživljanje otroka - višina preživnine - otroški dodatek - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367. člen ZPP, je Vrhovno sodišče toženčev predlog zavrnilo.
Notranje protislovno je, da sodišče pritrdi sodišču prve stopnje o veljavnosti prikrite (darilne) pogodbe ob hkratni ugotovitvi o ničnosti tistih delov sporne prodajne pogodbe, ki pomenijo tudi bistveno sestavino oziroma tipično izpolnitveno ravnanje darilne pogodbe.
Prodajna in darilna podoba se razlikujeta po njuni podlagi, to je razlogih, zaradi katerih sta se pogodbeni stranki zavezali s pogodbo, oziroma po tem, kaj sta želeli doseči z razmerjem, ki sta ga ustvarili.
Nična so zato samo tista določila sporne prodajne pogodbe, v kateri se zapisana izjava ne ujema z voljo pogodbenih strank, to pa so le določila o kupnini kot bistveni sestavini prodajne pogodbe.