ZPP člen 199, 199/1, 200, 201. ZNP člen 30, 37. ZDZdr člen 50.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - stranska intervencija - pravica do pravnega sredstva - zavrnitev predloga
Pritožnik je vložil predlog za stransko intervencijo šele ob vložitvi pritožbe proti prvostopenjskemu sklepu. V tej fazi postopka pa je bila njegova pravica do pravnih sredstev enako varovana na podlagi določbe 30. člena ZNP in 50. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr).
skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje zunajzakonskih partnerjev - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - prekoračitev trditvene podlage
Sodišče prve stopnje je odločilo, da toženca nista uspela dokazati, da bi bila poslovni prostor in zemljišči kupljena izključno s kupnino, ki naj bi jo pokojnik pridobil s prodajo svojega posebnega premoženja (1/2 solastninskega deleža na nepremičnini). Nasprotno; ugotovljeno je bilo, da so bila v nakup nepremičnin vložena tudi sredstva od prodaje druge 1/2 solastninskega deleža na nepremičnini, ki je bila kupljena s kupnino od prodaje stanovanja tožničine matere, in skupna sredstva, pridobljena z delom v času trajanja zunajzakonske skupnosti. Zato ni utemeljen revizijski ugovor tožencev, da bi sodišče lahko uporabilo domnevo iz 59. člena ZZZDR le v primeru, če bi tožnica zatrjevala, da je bila tudi prodana nepremičnina njuno skupno premoženje.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 190, 619.
predlog za dopustitev revizije - neupravičena pridobitev - podjemna pogodba - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.
ZKP člen 371, 371/2, 371/1-11, 420, 420/2.. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga - nepotreben dokazni predlog - soočenje prič
Sodišči sta razumno presodili, da s strani obrambe predlagana dokaza za soočenje prič v obravnavanem primeru, glede na vse ostale dokaze, nista materialnopravno upoštevna. Obramba z ničemer ni izkazala, da bi predlagano soočenje prič, potem ko je sodišče priče samostojno zaslišalo - glede na neprepričljiv obdolženčev zagovor, bistvena razhajanja med njegovim zagovorom in izpovedbo priče S. M. in glede na vse (ostale) izvedene dokaze, na podlagi katerih je sodišče gradilo zaključke o odločilnih dejstvih ter o obsojenčevi krivdi, lahko privedla do drugačne ugotovitve dejanskega stanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izločitev sodnika
"Drugi tehtni razlogi" so po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča tudi okoliščine, ki bi lahko vzbudile dvom v nepristranskost sodišča. Po prav tako ustaljeni sodni praksi razlogi, ki bi narekovali izločitev sodnice, niso hkrati tudi razlog za prenos pristojnosti po 67. členu ZPP.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - pogoj za vložitev zahteve - materialna izčrpanost pravnih sredstev - odločba organa druge stopnje
Obsojenec lahko, ko je z odločbo pritožbenega sodišča odločeno v njegovo škodo, glede na dikcijo petega odstavka 420. člena ZKP, da kršitev ni mogel uveljavljati v pritožbi, uveljavlja kršitve, do katerih je prišlo v postopku pred sodiščem druge stopnje, čeprav pravnega sredstva ni izčrpal. V takšnem primeru je zahteva za varstvo zakonitosti v obsegu, ki se nanaša na sodbo sodišča druge stopnje, dovoljena. Dovoljenja je le glede tistega dela sodbe in izpodbijanja tistih argumentov, ki so bili podlaga za spremembo prvostopenjske sodbe v obsojenčevo škodo.
Posnetki video nadzornih kamer so dopustni, če so bile kamere postavljene in uporabljene za njihov običajen namen, tj. zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja in če posnetek ni nesorazmerno posegal v posameznikovo pravico do zasebnosti. Ob takih izhodiščih in ugotovljenih dejstvih v predmetni zadevi, se izkaže, da je prvostopenjsko sodišče utemeljeno dalo prednost pravicam oškodovancev. Video kamere, ki so bile postavljene zaradi zagotavljanja varnosti premoženja in oseb, so bile namreč povsod dobro vidne, postavljene na javni objekt, kjer se je nahajalo in gibalo precejšnje število oseb. Obiskovalci bencinskih servisov so bili z obvestili na vhodnih vratih ali točilnih mestih o snemanju obveščeni. V takih okoliščinah obsojenec ni mogel utemeljeno pričakovati zasebnosti in sodišče je pravilno zaključilo, da predlog za izločitev videoposnetkov in izvedenskega mnenja ni utemeljen.
Vendar pa ne gre spregledati, da so bili posnetki pridobljeni s strani gospodarskih družb, ki opravljajo gospodarsko dejavnost prodaje goriv. Šlo je torej za posnetke pridobljene s strani oseb zasebnega sektorja s smislu drugega odstavka 74. člena ZVOP-1. Vrhovno sodišče se je že izreklo o tem, kako na vprašanje dovoljenosti dokaza vpliva dejstvo, da je pri pridobivanju dokaza zakon kršil zasebnik in ne država. Po presoji Vrhovnega sodišča je treba v takih primerih opraviti tehtanje med pomenom in resnostjo kršitve z vidika obsojenčevega položaja na eni strani, in pravicami oškodovanca, v katere je poseženo s kaznivim dejanjem, ter njegovemu interesu po učinkoviti zaščiti in varstvu lastnih pravic, na drugi strani. Pravilno je bilo zato izhodišče prvostopenjskega sodišča (točka 20 obrazložitve), da sama kršitev ZVOP-1, ki bi lahko celo pomenila podlago za prekrškovni postopek, ne vpliva na obdelavo tako pridobljenih dokazov v kazenskem postopku, saj je vrednostna ocena, ali se takšni posnetki lahko uporabijo kot dokaz, v domeni kazenskega sodišča, ki odloča v konkretnem postopku.
ZPP člen 22/1, 213, 267, 267/1, 313/1, 318, 318/1-3, 318/1-4, 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 360, 367, 367/1, 384, 384/1. ZGD-1 člen 8, 263. ZFPPIPP člen 348. URS člen 14, 22.
povrnitev premoženjske škode - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - učinki začetka stečajnega postopka - iztek roka za vložitev odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - sprememba tožbe - časovne meje pravnomočnosti - pasivna legitimacija - spregled pravne osebnosti - pravica do enakosti pred zakonom - pravica do poštenega sojenja - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - preskakovanje pravnih sredstev
Sodišče druge stopnje se je moralo opredeliti do vprašanja ali je imel začetek stečajnega postopka nad nekdanjo družbo tožencev pravne učinke na izdajo delne zamudne sodbe zoper revidenta, upoštevaje, da je bila zamudna sodba izdana po njegovi uvedbi, rok za odgovor na tožbo, katerega revident z odgovorom na tožbo ni izkoristil, pa se je iztekel že pred tem časovnim trenutkom. Do tega vprašanja se je sodišče druge stopnje opredelilo tako, da je kot časovno odločilni trenutek štelo stek zakonskih pogojev za njeno izdajo, to je do poteka roka za odgovor na tožbo (318. člen ZPP). In opredelilo se je pravno pravilno, pritrjuje mu torej tudi revizijsko sodišče. Do tedaj je namreč imel revident možnost navesti dejstva in svoje ugovore pravne narave zoper tožbene navedbe. Pravnomočnost je bila torej lahko definirana le s tožbeno trditveno podlago, ki je bila nato le še (ex post) preizkušena brez zahteve po nadaljnjem procesnem dogajanju (glavni obravnavi) skozi prizmo zakonskih pogojev za izdajo zamudne sodbe, osredotočenih ponovno na čas do izteka roka za odgovor na tožbo. Izčrpala se je tedaj procesna možnost navajanja dejstev in predlaganja dokazov (skratka zbiranja procesnega gradiva, kot podlage za sodno odločitev) tako s strani drugega toženca kot tudi v razmerju do njega s strani tožeče stranke.
Neutemeljena so revizijska navajanja, da je tožeča stranka kasneje spremenila tožbo in da bi zato moralo sodišče prve stopnje pri izdaji zamudne sodbe upoštevati tudi to procesno okoliščino, in še šteti, kot da je bila tožba zoper drugega toženca umaknjena. Tožeča stranka je namreč uveljavljala dodatno oziroma še drugo pravno podlago nepogojno le zoper prvega toženca in ne tudi zoper drugega toženca - zoper njega le, če bi se izkazalo, da je vložil odgovor na tožbo, o čemer tožeča stranka v trenutku vložitve vloge še ni bila seznanjena. Tožbe zoper drugega toženca pa ni umaknila. Upoštevaje, da drugi toženec odgovora na tožbo ni vložil, je sodišče prve stopnje tudi v skladu z navedeno vlogo glede njega izdalo delno zamudno sodbo in dovolilo spremembo tožbe le v razmerju do prvega toženca.
Res je pravica do enakega varstva pravic, ki vsebuje tudi pravico do izjave stranke v pravdnem postopku, je osnovna prvina uresničevanja ene od temeljnih paradigem poštenega postopka. Takšno jamstvo pa ima stranka le glede tistih trditev in dokaznih predlogov ter drugega procesnega gradiva, ki se nanaša na tožbene zahtevke, ki jih uveljavlja oziroma tiste, ki se zoper njo uveljavljajo, in vzročno-posledično neposredno ali posredno vplivajo na njen pravni položaj v sodnem postopku. To pa obenem pomeni, da je po drugi strani domet strankinih upravičenj odvisen od okvira - širine in vsebine sodnega postopka, ki se vodi zoper njo. Ustava od sodišča tako tudi ne zahteva, da bi strankam sodnih postopkov onemogočala opredelitev do vlog, ki ne morejo vplivati na izid postopka. Te meje v pravdi postavlja tožeča stranka v skladu z načelom dispozitivnosti (prvi odstavek 2. člena ZPP).
Če pritožbeno sodišče na pavšalne pritožbene očitke ni bilo dolžno odgovoriti, je v enakem ali vsaj smiselno podobnem položaju kot tedaj, ko (nato v reviziji prvič uveljavljen) očitek v pritožbenem postopku sploh ni bil (niti z besedico) omenjen. Njegova odločitev ne more biti pred revizijskim sodiščem strožje presojana kot v primeru, če revident prej v pritožbi ni niti omenil kršitve, ki ni podvržena uradnemu preizkusu, in jo je nato prvič uveljavljal v reviziji. Ker torej že redno pravno sredstvo v tem delu ni izpolnjevalo pogojev za njegovo vsebinsko presojo, jo nujno posledično v tem delu ne izpolnjuje tudi v tej smeri vloženo izredno pravno sredstvo. Pomeni dejansko preskakovanje pravnih sredstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00003141
ZTLR člen 20. ZZZDR člen 51, 59. ZPP člen 309a.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje - vlaganje v posebno premoženje zakonca - nastanek nove stvari - vrednost nepremičnine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izvedensko mnenje
Glede na ugotovljeno dejansko stanje (na katerega je revizijsko sodišče vezano), po katerem je ob nastanku življenjske skupnosti pravdnih strank nepremičnina predstavljala zemljišče s prvo ploščo in golimi zidovi, vse ostalo pa je bilo zgrajeno kasneje, je povsem razumljiv in logičen sklep, da izgradnja stanovanjske hiše, sposobne za bivanje, pomeni ustvaritev nove stvari. Ta zaključek torej ne temelji izključno na dejstvu (četudi ne nepomembnem), da se je vrednost nepremičnine od začetka skupnih vlaganj več kot podvojila, kar izpodbijani sodbi očita revident. Temelji predvsem na ugotovitvi o ustvaritvi določene identitete nepremičnine. Ni šlo le za spremembo že obstoječe zgradbe z dozidavo, nadzidavo ali prezidavo, temveč za bistveno več kot to: iz gole plošče in zidov je bila ustvarjena zgradba z določeno namembnostjo (stanovanjska hiša).
postopek za izročitev obdolžencev - ekstradicijski pripor - prošnja za izročitev - odločba države prosilke - obvezne priloge vloge - opis kaznivega dejanja
Pri presoji pogojev iz 3. točke tretjega odstavka 523. člena ZKP je treba imeti pred očmi, da se način sprejema in izdaje ter oblika in sestavni deli posameznih sodnih aktov od države do države razlikujejo, zato ni mogoče pričakovati, da bodo dokumenti, ki jih države prosilke prilagajo prošnji za izročitev, sestavljeni v točno določeni obliki in na tak način, kot ga pozna naša procesna zakonodaja.
Sodišče zaprošene države se pri odločanju o priporu v ekstradicijskem postopku pri presoji utemeljenega suma lahko zanese na (takšno) vsebino dokazov, kot izhaja iz priložene dokumentacije države prosilke; državi prosilki prošnji za izročitev posameznih dokazov namreč ni treba prilagati. S tem, ko preiskovalni sodnik v obravnavanem primeru od države prosilke ni pridobil posnetkov varnostne kamere in zdravstvene dokumentacije oškodovanke, katerih vsebina je razvidna že iz prošnji priložene dokumentacije, ob (s strani obrambe) le drugačni presoji teh dokazov, določbe kazenskega postopka niso bile kršene.
gradbena pogodba - plačilo gradbenih storitev - novacija - kreditna pogodba - vrnitev kredita - predmet izpolnitve - pripoznava dolga - ugovori iz temeljnega razmerja - skrite napake stvari - pogodbena kazen
Kreditna pogodba je neposredno in izključno povezna s plačilom gradbenih del. Zato je treba šteti, da sta dodatek h gradbeni pogodbi in kreditna pogodba komercialna celota. V tem oziru je treba revidentu pritrditi, da gre pravzaprav za specifičen dogovor o načinu plačila za gradbena dela. Po svoji ekonomski logiki je blagovni kredit dogovor o odloženem (obenem lahko tudi obročnem) plačilu že dobavljenega blaga oziroma že opravljene storitve, pri čemer je dobavitelj, ki je hkrati kreditodajalec, upravičen tudi do dodatnih obresti. Posledično ni mogoče trditi, da je od temeljne pogodbe, to je pogodbe o dobavi blaga oziroma opravi storitve, tak kredit povsem neodvisen.
Pripoznava dolga ne poredstavlja samostojnega pravnega temeljna za plačilo pripoznane terjatve. Temelj za plačilo ostaja osnovno pogodbeno razmerje in zato pripoznava dolga sama po sebi ne jemlje pravice do uveljavljanja vseh ugovorov iz razmerja, na katerega se pripoznava nanaša.
S pridržkom bi bilo mogoče sprejeti razlogovanje, ki ga ponuja sodišče prve stopnje in sicer da sta pogodbeni stranki že ob usklajevanju obračuna upoštevali in ovrednotili napake pri gradnji. Vendar s pridržkom zato, ker bi to lahko veljalo le za napake, ki jih je bilo v tistem trenutku mogoče opaziti in upoštevati. Ne more pa to veljati za skrite napake, ki bi se pokazale kasneje. Odgovornosti jamčevanja za tovrstne napake pa se izvajalec ne more vnaprej razbremeniti na podlagi sporazuma o skupni vrednosti do tedaj izvedenih del. Take volje strankam ni mogoče implicitno pripisati.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 7, 7/2, 13, 13/1, 22, 22/3, 22/5, 27, 27/1, 27/3, 29, 29/2. Uredba sveta (ES) št. 343/2003 z dne 18. februarja 2003 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za azil, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države člen 19. Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice člen 14. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 680/2014 z dne 16. aprila 2014 o določitvi izvedbenih tehničnih standardov v zvezi z nadzorniškim poročanjem institucij v skladu z Uredbo (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta točka 7.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - vprašanje za predhodno odločanje SEU - nezakonito prečkanje državne meje - nadaljevanje prekinjenega postopka - humanitarni razlogi - sistemske pomanjkljivosti
Za "nezakonito prečkanje" meje gre tudi, če je bilo to prečkanje tolerirano ali dovoljeno v nasprotju z veljavnimi pravili, ali pa je bilo dovoljeno s sklicevanjem na humanitarne razloge in v nasprotju s pogoji za vstop, ki načeloma veljajo za državljane tretjih držav. Niti okoliščina, da je do prečkanja meje prišlo v položaju, ki ga je zaznamoval prihod izjemno velikega števila državljanov tretjih držav, ki so želeli pridobiti mednarodno zaščito, ne more vplivati na razlago ali uporabo prvega odstavka 13. člena Uredbe Dublin III.
Država članica na podlagi drugega stavka prvega odstavka 13. člena Uredbe Dublin III ne more biti več odgovorna, če je na dan, ko je prosilec prvič vložil prošnjo za mednarodno zaščito v državi članici, rok dvanajstih mesecev po nezakonitem prehodu te meje že iztekel.
Drugi odstavek 29. člena Uredbe Dublin III je treba razlagati tako, da vložitev pravnega sredstva pomeni, da začne rok šestih mesecev za predajo odgovorni državi članici teči šele po sprejetju pravnomočne odločbe o tem pravnem sredstvu (tudi če se je sodišče odločilo na SEU nasloviti predlog za sprejetje predhodne odločbe), če ima pravno sredstvo odložilni učinek v skladu s tretjim odstavkom 27. člena iste uredbe.
V pritožbi v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, razen če je prvostopenjsko sodišče samo ugotovilo dejansko stanje.
Ker pritožnik v tožbi ni obrazložil, zakaj teh dejstev ni navajal v predhodnem postopku (do izdaje odločbe z dne 6. 3. 2017), je sodišče ravnalo pravilno, ko jih pri odločanju ni upoštevalo.
pritožba - ugovor zoper plačilni nalog - taksa za tožbo v upravnem sporu - vrednosti spornega predmeta - taksna tarifa - količnik
Sodna taksa za vložitev tožbe je v upravnem sporu določena v nespremenljivem znesku in torej ne glede na vrednost spornega predmeta oziroma po 16. členu ZST-1.
dovoljenost revizije - promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - začasna odredba - trditveno in dokazno breme - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - zelo hude posledice niso izkazane
Revident navaja le revizijske razloge in svoje nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem in razlogi izpodbijane sodbe, pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča in glede katerega naj bi izpodbijana sodba odstopala od dosedanje sodne prakse, pa sploh ne navede, zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Za to, da bi bile zelo hude posledice izkazane, mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.
EZ-1 člen 372, 372/1, 372/10. ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
dovoljenost revizije - sofinanciranje iz javnih sredstev - podpora električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov - jasna zakonska določba - zelo hude posledice niso izkazane
Odgovor na prvo vprašanje (podpora upravičencu ali napravi) izhaja iz jasne določbe EZ-14, veljavnega v času odločanja upravnega organa (in sodišča prve stopnje). Upravičenec do podpore je proizvajalec, ki proizvaja električno energijo v napravi, ta pa mora izpolnjevati določene pogoje (da deluje na obnovljivi vir energije, da ima veljavno deklaracijo).
Prav tako je jasen odgovor na drugo vprašanje (razlika med prejemnikom podpore in upravičenostjo do podpore). Upravičenec do podpore je tisti, čigar vlogi za dodelitev podpore je pristojni upravni organ ugodil in mu izdal odločbo o dodelitvi podpore (18. člen v zvezi s 16. členom Uredbe), prejemnik podpore pa je tisti, ki prejema podporo po pogodbi o zagotavljanju podpore, sklenjeni na podlagi odločbe o dodelitvi podpore.
Odgovor na tretje vprašanje izhaja iz jasne določbe desetega odstavka 372. člena EZ-1. Pristojni organ mora torej v vsakem primeru ob odločanju o upravičenosti do podpore ugotavljati starost proizvodne naprave, saj je nanjo vezano časovno trajanje zagotavljanja podpore proizvajalcu.
Revident svojih navedb o zelo hudih posledicah izpodbijanega akta ni izkazal.
dovoljenost revizije - ureditev meje - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane - ponovni predlog za izdajo začasne odredbe
Brez opredelitve konkretnega pravnega vprašanja, glede na vsebino konkretne zadeve, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
S tem sklepom je Vrhovno sodišče odločilo o (ne)dovoljenosti revizije, kar pomeni, da procesna predpostavka za vsebinsko presojo utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe ni izpolnjena.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice neizkazane
Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Kakšne so zahteve za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča.
Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej.
ZPP-UPB2 člen 23/1. ZKUASP člen 56/1. ZASP-UPB2 člen 157.d.
kolektivna organizacija za uveljavljanje avtorskih pravic - stvarna pristojnost Upravnega sodišča RS - pravna sredstva - prehodne določbe zakona
Vrhovno sodišče za obravnavo tožbe zoper odločitev Sveta za avtorsko pravo ni pristojno, saj gre za postopek sodnega varstva, sprožen po uveljavitvi ZKUASP.
Ker je zoper sporni sklep sodišča prve stopnje (bila) dovoljena pritožba, zoper ta sklep ni mogoče vložiti revizije. ZUS-1 namreč v četrtem odstavku 83. člena izrecno določa, da v sporih, v katerih je dovoljena pritožba, revizija ni dovoljena. Na drugačno odločitev ne more vplivati niti sklicevanje na pravico do poštenega sojenja in pravnega sredstva, saj pravica do sodnega varstva iz 23. člen URS in pravica do pravnega sredstva iz 25. člena URS ne zagotavljata pravice do revizije.