Revizijsko sodišče ob branju revidentove revizije ugotavlja, da iz nje v resnici ni mogoče izluščiti, kateri revizijski očitek je tako utemeljen, da bi ga lahko vzelo v obravnavo.
ZKP člen 464.. Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ člen 21.
spor o pristojnosti - postopek proti mladoletnikom - lažja izvedba postopka
Ocena o lažji izvedbi postopka zoper mlajšo mladoletnico v obravnavanem primeru ne more temeljiti le na možnosti lažjega spoznavanja njene osebnosti, ampak tudi ob hkratnem upoštevanju položaja mladoletne žrtve, ki bi jo ugotavljanje istega dejanskega stanja na dveh različnih sodiščih izpostavljalo dodatnim stiskam.
O prepovedi vodenja oziroma dokončanja davčnega postopka iz pristojnosti upravnega organa ni mogoče odločiti v upravnem sporu. Enako velja tudi za vnaprejšnjo prepoved izdaje odločbe z določeno vsebino, saj gre za izvajanje pristojnosti upravnega organa, v katero sodišče na s tožbo zahtevani način ne more posegati.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-1, 85, 85/2. ZDDV-1 člen 67, 67/1-a, 73, 73/4, 76, 76/1-9, 81, 81/3, 81/8. ZPP člen 351, 351/2. ZDavP-2 člen 74, 74/4, 97, 97/6.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - zavrnitev odbitka vstopnega DDV - zloraba sistema DDV - davčna številka izdajatelja računa
O izdaji računa je moč govoriti, ko prodajalec oziroma tisti, ki je po zakonu zavezan izdati račun, fizično pripravi dokument, ki ima vse z zakonom določene elemente računa (osmi odstavek 81. člena ZDDV-1), in ko to naredi z voljo, da ta račun preda kupcu, da bo ta na njegovi podlagi lahko odbijal vstopni DDV.
Ker v obravnavani zadevi manjka prav ta voljni vidik izdaje računa, je treba zaključiti, da do izdaje spornega računa, ki ga je revident uporabil za odbijanja vstopnega DDV, sploh ni prišlo.
V takih primerih nevtralnost delovanja sistema DDV zakon varuje že s tem, da kot pogoj za uveljavljanje odbitka vstopnega DDV zahteva, da je davčnemu zavezancu izdan račun, kot izhaja iz točke a) prvega odstavka 67. člena ZDDV-1. Če torej davčnemu zavezancu račun ni bil izdan, nima pravice do odbitka.
sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora - odmera davka od nenapovedanih dohodkov - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1
Postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov po 68.a členu ZDavP-2 je upravni davčni postopek, ki je vezan na pravila ZDavP tudi glede davčnega inšpekcijskega nadzora, ter ni posebno izredno pravno sredstvo, kot to zatrjuje pritožnik. Upravni postopek je sestavljen iz posameznih dejanj, ki se opravljajo in si sledijo v določenem redu, tako da tvorijo organsko celoto. Cilj posameznih dejanj davčnega postopka, ki si sledijo v logičnem zaporedju, je odločitev o davčni obveznosti. Zato vodenja postopka kot povsem splošne oznake za aktivnost upravnega organa ni mogoče opredeliti niti kot izdaje upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1, niti kot posamičnega akta ali dejanja iz 4. člena ZUS-1. S tožbo v upravnem sporu pa ni mogoče preprečiti teka v zakonu predpisanega postopka, saj mora oseba izkoristiti pravna sredstva, ki jih zakon predvideva v tistem postopku, ki se vodi, s tožbo po 4. členu ZUS-1 pa teh pravnih sredstev ni mogoče obiti.
ZUS-1 člen 72, 83, 83/2. ZDavP-2 člen 5, 74, 74/3, 74/4. ZDoh-1 člen 30, 30/4. ZDavP-2 člen 5, 74, 74/3, 74/4.
dovoljena revizija - zloraba - obid zakona - davčno izogibanje - opcije - obrazložitev sodbe - davki - davek od dohodkov pravnih oseb - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - navidezen pravni posel - opcijski posli - opcijsko upravičenje
Posamezni pravni posel ne more biti hkrati opredeljen kot navidezen in kot pravni posel s katerim se neposredno doseže zaobid davčnih obveznosti.
Za obstoj zlorabe na davčnem področju morata biti podana tako objektivni kot subjektivni element. Za obstoj objektivnega elementa mora iz vseh objektivnih okoliščin izhajati, da čeprav so bili spoštovani vsi formalni pogoji, določeni v posameznem predpisu, ki ga pri sklepanju pravnih poslov uporabi davčni zavezanec, cilj, ki mu ta predpis sledi, ni bil dosežen. Za obstoj subjektivnega elementa pa mora iz vseh objektivnih okoliščin izhajati, da je bistven namen zadevnih transakcij pridobiti neupravičeno davčno ugodnost.
pritožba - dohodnina - razveljavitev - sodna taksa za tožbo - sodna taksa ob domnevi umika
Glede na peti odstavek 34. člena ZST-1 mora sodišče prve stopnje preden izda nalog za plačilo sodne takse za ustavitev postopka, preveriti ali je stranka takso, ki se sicer šteje, da ni plačana, plačala in jo pri naložitvi takse za ustavitev postopka upoštevati. V obravnavanem primeru je pritožnik k ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za ustavitev postopka priložil potrdilo o plačilu. Sodišče prve stopnje je njegove navedbe upoštevalo le v okviru presoje, ali je bil postopek pravilno ustavljen, ne pa tudi v zvezi s petim odstavkom 34. člena ZUS-1, na podlagi katerega bi moralo preveriti ali je bilo plačilo kot tako dejansko izvedeno.
Pri obdavčitvi je treba izhajati iz objektivnega neto načela, ki zagotavlja davčno pravičnost, ker terja, da se od dohodka odštejejo za njegovo pridobitev potrebni stroški, saj je le (pozitivna) razlika tista, ki dejansko pomeni povečanje premoženja (ekonomske moči) davčnega zavezanca.
Če je določene stroške nosil naročnik, potem plačila v delu, ki pomeni njihovo povrnitev revidentu v dejansko nastali višini, ni mogoče šteti za dohodek revidenta v smislu ZDoh-2.
V zvezi s prispevkom iz 55a. člena ZZVZZ je treba pritrditi revidentu, da se ta prispevek po svojih značilnostih bistveno ne razlikuje od davčne obremenitve z dohodnino. Skladno z navedenim torej ni razlogov, da bi bila osnova za plačilo prispevka na podlagi 55a. člena določena brez upoštevanja načela (davčne) pravičnosti ki velja za določitev davčne osnove za plačilo dohodnine iz dohodka iz drugega pogodbenega razmerja.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da se mora tudi pri določitvi osnove za odmero prispevka po 55.a členu ZZVZZ analogno uporabiti četrti odstavek 41. člena ZDoh-2, v delu, ki določa, da se pri tem upoštevajo tudi normirani stroški v višini 10% oziroma, da je mogoče uveljavljati dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, ki se priznajo ob upoštevanju 44. člena ZDoh-2.
ZUS-1 člen 20, 20/3, 83, 83/2-1, 85, 85/2, 92. ZDDV-1 člen 67, 67/1, 76. ZPP-UPB3 člen 92.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - zloraba sistema DDV - subjektivni element - odbitek vstopnega DDV - dodatna odmera davka - pravni standard
Sodišče prve stopnje je na podlagi dejanskih ugotovitev in okoliščin zadeve utemeljeno zaključilo, da je davčni organ izkazal revidentov subjektivni element, svojo odločitev pa je tudi ustrezno obrazložilo tako, da se je opredelilo do vseh relevantnih revidentovih ugovorov in trditev. Nepreverjanje dobaviteljev pred sklenitvijo spornih poslov, neseznanjenost z odgovornimi osebami dobaviteljev, sestavljanje spremljajoče dokumentacije za in namesto dobaviteljev ter končno ugotovitev, da je revident v spornih primerih odstopil od svoje siceršnje poslovne prakse, so vse razlogi, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno zaključiti, da je davčni zavezanec imel védenje o zlorabi sistema DDV, toliko bolj, če tak zaključek temelji na povezavi vseh navedenih razlogov, kot v obravnavnem primeru.
Po oceni Vrhovnega sodišča je tudi pravilna ocena , da so revidentove navedbe v tožbi, s katerimi zanika odstop od svoje siceršnje poslovne prakse, ter implicira, da od te pravzaprav odstopa dobava s strani družbe EE., nedovoljene tožbene novote. Teh ugovorov namreč revident v postopku pred izdajo akta ni uveljavljal. Glede na dejavnost, ki jo opravlja revident, to je zbiranje in predelava odpadnih surovin, ter glede na zavezujoče določbe Uredbe, pa bi bilo sploh pričakovati od revidenta še večjo skrbnost.
Tožeča stranka je bila tista, ki se je v Pogodbi zavezala k povračilu vlaganj tako, da se bodo ta poračunavala z uporabnino, in je zato pasivno legitimirana za povrnitev teh vlaganj v obsegu, kot se je s Pogodbo zavezala. Zato so tožene stranke upravičene do povračila teh vlaganj v pogodbeno dogovorjenem obsegu, torej do višine zneska uporabnine, ki so jo dolžne plačati tožeči stranki.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - napake v postopku
Z navedbami, da so bile v postopku zagrešene napake sodnikov in/ali sodnih uradnikov, predlagateljica izraža svoje nestrinjanje z dosedanjimi odločitvami sodišč prve in druge stopnje. Za to imajo udeleženci postopka na razpolago zakonsko opredeljena pravna sredstva, ni pa temu namenjen institut predloga za prenos krajevne pristojnosti.
premoženjska škoda - škoda zaradi izgubljenega zaslužka - samostojni podjetnik posameznik (s.p.) - normalen tek stvari - mesečna renta - višina rente - načelo popolne odškodnine
Podlage za napolnitev standarda "normalen tek stvari" ne smemo iskati v podaljšku trenutka nastopa škodnega dogodka v hipotetično prihodnost, ampak je treba v "normalen tek stvari" vključiti vse tisto, kar se je s tožnikovim podjetjem dogajalo kasneje, še posebej, ker je bilo to posledica njegove predhodne podjetniške aktivnosti.
Če naj bo razlaga pojma "normalen tek stvari" skladna z v odškodninskem pravu splošno uveljavljenim načelom polne odškodnine, po katerem mora biti položaj oškodovanca tak, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka, potem je treba upoštevati ne samo oškodovančeve dohodke (zaslužek) ob nastopu škodnega dogodka, ampak tudi kasnejši razvoj dogodkov.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ekstradicijski pripor - dokazi za utemeljen sum - načelo specialnosti - nasprotje v razlogih sodbe
Dokazi so v teh odločbah opredeljeni z razmeroma nizko stopnjo konkretizacije in so pretežno vpeti v opisovanje ugotovljenega dejanskega stanja oziroma konkreten opis očitanega kaznivega dejanja. Taka tehnika v slovenskem kazenskem procesnem pravu, v katerem sta dejstvena in dokazna podlaga strogo ločeni, ni uveljavljena. Kljub tej pomanjkljivosti pa je dokazna podlaga prošnje za izročitev obdolženega tujca vzpostavljena in omogoča presojo, da je obdolženi tujec utemeljeno sumljiv dejanja, zaradi katerega je zahtevana njegova izročitev. Takšno, glede na okoliščine zadostno presojo, ki sta jo opravili sodišči, Vrhovno sodišče sprejema, saj ji ni mogoče odreči razumnosti.
kršitev kazenskega zakona - pravna kvalifikacija kaznivega dejanja - sostorilstvo - velika tatvina - rop
Kaznivi dejanji velike tatvine po 2. točki prvega odstavka 205. člena in ropa po drugem odstavku 206. člena KZ-1 ne moreta biti izvršeni drugače kot v sostorilstvu. S tem, ko je dejanja sodišče kvalificiralo po teh določbah, je torej implicitno štelo, da je obsojenec pri njih sodeloval kot sostorilec. Izrecna kvalifikacija, da gre za sostorilstvo v smislu dostavka "v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1", ni potrebna. Neutemeljena je zato zagovorničina navedba, da je sodišče kaznivo dejanje napačno pravno kvalificiralo, ker dejanj ni obravnavalo, kot da so bila storjena v sostorilstvu. Obstoj sostorilstva je namreč implicitno zajet s samo pravno kvalifikacijo po 2. točki prvega odstavka 205. člena in drugem odstavku 206. člena KZ-1, zato ta pravna kvalifikacija zadošča.
ZKP člen 427. ZPDZC-1 člen 5, 5/1-3, 23, 23/1-2. ZP-1 člen 171.
pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - zaposlovanje na črno - kratkotrajno delo - prokura
Za pravilno uporabo materialnih določb zakona so dejstva, ki bi potrjevala oziroma ovrgla obstoj kratkotrajnega dela, posledično pa omogočala sklepanje o tem, ali gre za prekršek zaposlitve na črno, odločilna, vendar pa jih okrajno sodišče ni ugotavljalo.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - prekoračitev obtožbe - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - pravice obrambe - načelo materialne resnice - zaslišanje priče - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
Le zato in samo s tem, ker je sodišče glede na rezultate izvedenega dokaznega postopka v opisu dejanja, ki se nanaša na obsojenega U. S., zamenjalo osebo sostorilca, ni bilo z ničemer poseženo v pravni položaj obsojenega S., saj se vsebina očitanih izvršitvenih ravnanj in kazenskopravni očitek kot celota za obsojenega U. S. s tem nista prav nič spremenila.
V času, ko je bil opravljen predobravnavni narok (22. 9. 2014), ne strankam ne sodišču priča še ni bila znana. Ob trditvah, da je bila priča očividec dogodka, je bilo sodišče v takem procesnem položaju skladno z načelom materialne resnice upravičeno in dolžno samo (po uradni dolžnosti) izvesti dokaz z zaslišanjem priče.
OZ člen 51, 82. ZN člen 47, 47-4, 48. ZD člen 104, 146, 146/2, 146/3.
pravna narava sporazuma - pogodba o pričakovani dediščini - obljuba darila - ničnost - obličnost - notarski zapis - skupen namen pogodbenikov
Tožnica je s tožbo z dne 17. 9. 2012 od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je toženec dolžan na podlagi pisnega dogovora izplačati 128.394,66 EUR, kar predstavlja polovico vrednosti denarnih sredstev na dveh bančnih računih, ki jih je podedoval po pokojni A. A.. Tožnica je trdila, da gre za povrnitev stroškov in plačilo nagrade za njeno skrb za pokojnico. Toženec je z nasprotno tožbo od sodišča zahteval, naj ugotovi, da je ta dogovor ničen.
Sodišče prve stopnje je zahtevka po tožbi in po nasprotni tožbi zavrnilo. Odločilo je, da sporni dogovor ni pogodba o pričakovani dediščini (104. člen ZD), ki je po zakonu neveljavna, niti obljuba darila, ki bi morala biti sklenjena v obliki notarske listine. Ocenilo je tudi, da dogovor ne nasprotuje ustavi, prisilni predpisom ali morali, zato je toženčev zahtevek za ugotovitev ničnosti dogovora zavrnilo. Odločilo je, da gre za dogovor o prenosu dednega deleža na tretjo osebo (tretji odstavek 146. člena Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD), ki pa bi moral biti po drugem odstavku 146. člena ZD overjen. Poudarilo je, da je takšna oblika predpisana ad valorem, da teorija o realizaciji zato ne pride v poštev in je zavrnilo tudi zahtevek po tožbi.