ZPP člen 226, 394, 394-10. ZOR člen 376, 376/1, 376/2, 377, 377/1, 377/2, 377/3, 383. KZ SFRJ člen 95, 95/1-4, 96, 96/6. KZ RS člen 126, 126/3.
obnova postopka - zavrnitev predloga za obnovo postopka - novo dejstvo - nov dokaz - zastaranje odškodninske terjatve - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - zdravniška napaka (medicinska napaka) - malomarno zdravljenje - objektivni zastaralni rok - subjektivni zastaralni rok - absolutni zastaralni rok - začetek teka zastaranja - zadržanje zastaranja - dokazna listina v tujem jeziku
Kadar je škoda povzročena s kaznivim dejanje, se uporabi zastaralni rok, ki je ugodnejši za oškodovanca. To pomeni, da bo prišla v poštev uporaba tistega zastaralnega roka, ki je daljši. Kateri rok je daljši, je odvisno tudi od trenutka, od katerega se računa. Zastaranje kazenskega pregona se začne tistega dne, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno. Začetek teka civilnega zastaralnega roka pa je odvisen od vedenja o škodi in njenem povzročitelju (subjektivni zastaralni rok) oziroma od nastanka škode (objektivni zastaralni rok).
Obnova postopka kot izredno pravno sredstvo ni namenjena ponovni pravni presoji dejstev, ki so bila že ugotovljena v predhodnem postopku; prav tako ni namenjena navajanju dejstev, ki za predlagatelja niso subjektivno nova.
Drugi odstavek 226. člena ZPP določa, da mora biti listini, na katero se stranka sklicuje v dokaz svojih navedb, sestavljeni v tujem jeziku, priloženem tudi overjen prevod. Za tak prevod mora torej sama poskrbeti stranka, ki listino predloži.
podjemna pogodba - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - neposredno plačilo podizvajalcu
Materialno dokazno breme glede vseh pogojev po 631. členu OZ je na tožnici (podizvajalki), vendar se je s tem, ko je tožnica dokazala, da se obe terjatvi nanašata na ista dela, procesno dokazno breme, da izpodbije koneksnost, prevalilo na toženca (naročnika). V praksi je namreč glede procesnega dokaznega bremena največkrat uporabljeno (temeljno) pravilo, po katerem vsaka stranka nosi trditveno in dokazno breme za tista dejstva, ki so ji v korist.
gradbena pogodba - neposredno obvezno plačilo podizvajalcu - javno naročanje - razlaga zakona - uredba - restriktivna razlaga
ZUS-1 člen 72, 83, 83/2. ZDavP-2 člen 5, 74, 74/3, 74/4. ZDoh-1 člen 30, 30/4. ZDavP-2 člen 5, 74, 74/3, 74/4.
dovoljena revizija - zloraba - obid zakona - davčno izogibanje - opcije - obrazložitev sodbe - davki - davek od dohodkov pravnih oseb - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - navidezen pravni posel - opcijski posli - opcijsko upravičenje
Posamezni pravni posel ne more biti hkrati opredeljen kot navidezen in kot pravni posel s katerim se neposredno doseže zaobid davčnih obveznosti.
Za obstoj zlorabe na davčnem področju morata biti podana tako objektivni kot subjektivni element. Za obstoj objektivnega elementa mora iz vseh objektivnih okoliščin izhajati, da čeprav so bili spoštovani vsi formalni pogoji, določeni v posameznem predpisu, ki ga pri sklepanju pravnih poslov uporabi davčni zavezanec, cilj, ki mu ta predpis sledi, ni bil dosežen. Za obstoj subjektivnega elementa pa mora iz vseh objektivnih okoliščin izhajati, da je bistven namen zadevnih transakcij pridobiti neupravičeno davčno ugodnost.
O prepovedi vodenja oziroma dokončanja davčnega postopka iz pristojnosti upravnega organa ni mogoče odločiti v upravnem sporu. Enako velja tudi za vnaprejšnjo prepoved izdaje odločbe z določeno vsebino, saj gre za izvajanje pristojnosti upravnega organa, v katero sodišče na s tožbo zahtevani način ne more posegati.
pritožba - dohodnina - razveljavitev - sodna taksa za tožbo - sodna taksa ob domnevi umika
Glede na peti odstavek 34. člena ZST-1 mora sodišče prve stopnje preden izda nalog za plačilo sodne takse za ustavitev postopka, preveriti ali je stranka takso, ki se sicer šteje, da ni plačana, plačala in jo pri naložitvi takse za ustavitev postopka upoštevati. V obravnavanem primeru je pritožnik k ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za ustavitev postopka priložil potrdilo o plačilu. Sodišče prve stopnje je njegove navedbe upoštevalo le v okviru presoje, ali je bil postopek pravilno ustavljen, ne pa tudi v zvezi s petim odstavkom 34. člena ZUS-1, na podlagi katerega bi moralo preveriti ali je bilo plačilo kot tako dejansko izvedeno.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-1, 85, 85/2. ZDDV-1 člen 67, 67/1-a, 73, 73/4, 76, 76/1-9, 81, 81/3, 81/8. ZPP člen 351, 351/2. ZDavP-2 člen 74, 74/4, 97, 97/6.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - zavrnitev odbitka vstopnega DDV - zloraba sistema DDV - davčna številka izdajatelja računa
O izdaji računa je moč govoriti, ko prodajalec oziroma tisti, ki je po zakonu zavezan izdati račun, fizično pripravi dokument, ki ima vse z zakonom določene elemente računa (osmi odstavek 81. člena ZDDV-1), in ko to naredi z voljo, da ta račun preda kupcu, da bo ta na njegovi podlagi lahko odbijal vstopni DDV.
Ker v obravnavani zadevi manjka prav ta voljni vidik izdaje računa, je treba zaključiti, da do izdaje spornega računa, ki ga je revident uporabil za odbijanja vstopnega DDV, sploh ni prišlo.
V takih primerih nevtralnost delovanja sistema DDV zakon varuje že s tem, da kot pogoj za uveljavljanje odbitka vstopnega DDV zahteva, da je davčnemu zavezancu izdan račun, kot izhaja iz točke a) prvega odstavka 67. člena ZDDV-1. Če torej davčnemu zavezancu račun ni bil izdan, nima pravice do odbitka.
ZUS-1 člen 20, 20/3, 83, 83/2-1, 85, 85/2, 92. ZDDV-1 člen 67, 67/1, 76. ZPP-UPB3 člen 92.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - zloraba sistema DDV - subjektivni element - odbitek vstopnega DDV - dodatna odmera davka - pravni standard
Sodišče prve stopnje je na podlagi dejanskih ugotovitev in okoliščin zadeve utemeljeno zaključilo, da je davčni organ izkazal revidentov subjektivni element, svojo odločitev pa je tudi ustrezno obrazložilo tako, da se je opredelilo do vseh relevantnih revidentovih ugovorov in trditev. Nepreverjanje dobaviteljev pred sklenitvijo spornih poslov, neseznanjenost z odgovornimi osebami dobaviteljev, sestavljanje spremljajoče dokumentacije za in namesto dobaviteljev ter končno ugotovitev, da je revident v spornih primerih odstopil od svoje siceršnje poslovne prakse, so vse razlogi, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno zaključiti, da je davčni zavezanec imel védenje o zlorabi sistema DDV, toliko bolj, če tak zaključek temelji na povezavi vseh navedenih razlogov, kot v obravnavnem primeru.
Po oceni Vrhovnega sodišča je tudi pravilna ocena , da so revidentove navedbe v tožbi, s katerimi zanika odstop od svoje siceršnje poslovne prakse, ter implicira, da od te pravzaprav odstopa dobava s strani družbe EE., nedovoljene tožbene novote. Teh ugovorov namreč revident v postopku pred izdajo akta ni uveljavljal. Glede na dejavnost, ki jo opravlja revident, to je zbiranje in predelava odpadnih surovin, ter glede na zavezujoče določbe Uredbe, pa bi bilo sploh pričakovati od revidenta še večjo skrbnost.
Pri obdavčitvi je treba izhajati iz objektivnega neto načela, ki zagotavlja davčno pravičnost, ker terja, da se od dohodka odštejejo za njegovo pridobitev potrebni stroški, saj je le (pozitivna) razlika tista, ki dejansko pomeni povečanje premoženja (ekonomske moči) davčnega zavezanca.
Če je določene stroške nosil naročnik, potem plačila v delu, ki pomeni njihovo povrnitev revidentu v dejansko nastali višini, ni mogoče šteti za dohodek revidenta v smislu ZDoh-2.
V zvezi s prispevkom iz 55a. člena ZZVZZ je treba pritrditi revidentu, da se ta prispevek po svojih značilnostih bistveno ne razlikuje od davčne obremenitve z dohodnino. Skladno z navedenim torej ni razlogov, da bi bila osnova za plačilo prispevka na podlagi 55a. člena določena brez upoštevanja načela (davčne) pravičnosti ki velja za določitev davčne osnove za plačilo dohodnine iz dohodka iz drugega pogodbenega razmerja.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da se mora tudi pri določitvi osnove za odmero prispevka po 55.a členu ZZVZZ analogno uporabiti četrti odstavek 41. člena ZDoh-2, v delu, ki določa, da se pri tem upoštevajo tudi normirani stroški v višini 10% oziroma, da je mogoče uveljavljati dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, ki se priznajo ob upoštevanju 44. člena ZDoh-2.
sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora - odmera davka od nenapovedanih dohodkov - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1
Postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov po 68.a členu ZDavP-2 je upravni davčni postopek, ki je vezan na pravila ZDavP tudi glede davčnega inšpekcijskega nadzora, ter ni posebno izredno pravno sredstvo, kot to zatrjuje pritožnik. Upravni postopek je sestavljen iz posameznih dejanj, ki se opravljajo in si sledijo v določenem redu, tako da tvorijo organsko celoto. Cilj posameznih dejanj davčnega postopka, ki si sledijo v logičnem zaporedju, je odločitev o davčni obveznosti. Zato vodenja postopka kot povsem splošne oznake za aktivnost upravnega organa ni mogoče opredeliti niti kot izdaje upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1, niti kot posamičnega akta ali dejanja iz 4. člena ZUS-1. S tožbo v upravnem sporu pa ni mogoče preprečiti teka v zakonu predpisanega postopka, saj mora oseba izkoristiti pravna sredstva, ki jih zakon predvideva v tistem postopku, ki se vodi, s tožbo po 4. členu ZUS-1 pa teh pravnih sredstev ni mogoče obiti.
premoženjska škoda - škoda zaradi izgubljenega zaslužka - samostojni podjetnik posameznik (s.p.) - normalen tek stvari - mesečna renta - višina rente - načelo popolne odškodnine
Podlage za napolnitev standarda "normalen tek stvari" ne smemo iskati v podaljšku trenutka nastopa škodnega dogodka v hipotetično prihodnost, ampak je treba v "normalen tek stvari" vključiti vse tisto, kar se je s tožnikovim podjetjem dogajalo kasneje, še posebej, ker je bilo to posledica njegove predhodne podjetniške aktivnosti.
Če naj bo razlaga pojma "normalen tek stvari" skladna z v odškodninskem pravu splošno uveljavljenim načelom polne odškodnine, po katerem mora biti položaj oškodovanca tak, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka, potem je treba upoštevati ne samo oškodovančeve dohodke (zaslužek) ob nastopu škodnega dogodka, ampak tudi kasnejši razvoj dogodkov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - napake v postopku
Z navedbami, da so bile v postopku zagrešene napake sodnikov in/ali sodnih uradnikov, predlagateljica izraža svoje nestrinjanje z dosedanjimi odločitvami sodišč prve in druge stopnje. Za to imajo udeleženci postopka na razpolago zakonsko opredeljena pravna sredstva, ni pa temu namenjen institut predloga za prenos krajevne pristojnosti.
ZPP člen 199, 199/1, 200, 201. ZNP člen 30, 37. ZDZdr člen 50.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - stranska intervencija - pravica do pravnega sredstva - zavrnitev predloga
Pritožnik je vložil predlog za stransko intervencijo šele ob vložitvi pritožbe proti prvostopenjskemu sklepu. V tej fazi postopka pa je bila njegova pravica do pravnih sredstev enako varovana na podlagi določbe 30. člena ZNP in 50. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr).
ZPP člen 22/1, 213, 267, 267/1, 313/1, 318, 318/1-3, 318/1-4, 339, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15, 360, 367, 367/1, 384, 384/1. ZGD-1 člen 8, 263. ZFPPIPP člen 348. URS člen 14, 22.
povrnitev premoženjske škode - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - učinki začetka stečajnega postopka - iztek roka za vložitev odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - sprememba tožbe - časovne meje pravnomočnosti - pasivna legitimacija - spregled pravne osebnosti - pravica do enakosti pred zakonom - pravica do poštenega sojenja - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - preskakovanje pravnih sredstev
Sodišče druge stopnje se je moralo opredeliti do vprašanja ali je imel začetek stečajnega postopka nad nekdanjo družbo tožencev pravne učinke na izdajo delne zamudne sodbe zoper revidenta, upoštevaje, da je bila zamudna sodba izdana po njegovi uvedbi, rok za odgovor na tožbo, katerega revident z odgovorom na tožbo ni izkoristil, pa se je iztekel že pred tem časovnim trenutkom. Do tega vprašanja se je sodišče druge stopnje opredelilo tako, da je kot časovno odločilni trenutek štelo stek zakonskih pogojev za njeno izdajo, to je do poteka roka za odgovor na tožbo (318. člen ZPP). In opredelilo se je pravno pravilno, pritrjuje mu torej tudi revizijsko sodišče. Do tedaj je namreč imel revident možnost navesti dejstva in svoje ugovore pravne narave zoper tožbene navedbe. Pravnomočnost je bila torej lahko definirana le s tožbeno trditveno podlago, ki je bila nato le še (ex post) preizkušena brez zahteve po nadaljnjem procesnem dogajanju (glavni obravnavi) skozi prizmo zakonskih pogojev za izdajo zamudne sodbe, osredotočenih ponovno na čas do izteka roka za odgovor na tožbo. Izčrpala se je tedaj procesna možnost navajanja dejstev in predlaganja dokazov (skratka zbiranja procesnega gradiva, kot podlage za sodno odločitev) tako s strani drugega toženca kot tudi v razmerju do njega s strani tožeče stranke.
Neutemeljena so revizijska navajanja, da je tožeča stranka kasneje spremenila tožbo in da bi zato moralo sodišče prve stopnje pri izdaji zamudne sodbe upoštevati tudi to procesno okoliščino, in še šteti, kot da je bila tožba zoper drugega toženca umaknjena. Tožeča stranka je namreč uveljavljala dodatno oziroma še drugo pravno podlago nepogojno le zoper prvega toženca in ne tudi zoper drugega toženca - zoper njega le, če bi se izkazalo, da je vložil odgovor na tožbo, o čemer tožeča stranka v trenutku vložitve vloge še ni bila seznanjena. Tožbe zoper drugega toženca pa ni umaknila. Upoštevaje, da drugi toženec odgovora na tožbo ni vložil, je sodišče prve stopnje tudi v skladu z navedeno vlogo glede njega izdalo delno zamudno sodbo in dovolilo spremembo tožbe le v razmerju do prvega toženca.
Res je pravica do enakega varstva pravic, ki vsebuje tudi pravico do izjave stranke v pravdnem postopku, je osnovna prvina uresničevanja ene od temeljnih paradigem poštenega postopka. Takšno jamstvo pa ima stranka le glede tistih trditev in dokaznih predlogov ter drugega procesnega gradiva, ki se nanaša na tožbene zahtevke, ki jih uveljavlja oziroma tiste, ki se zoper njo uveljavljajo, in vzročno-posledično neposredno ali posredno vplivajo na njen pravni položaj v sodnem postopku. To pa obenem pomeni, da je po drugi strani domet strankinih upravičenj odvisen od okvira - širine in vsebine sodnega postopka, ki se vodi zoper njo. Ustava od sodišča tako tudi ne zahteva, da bi strankam sodnih postopkov onemogočala opredelitev do vlog, ki ne morejo vplivati na izid postopka. Te meje v pravdi postavlja tožeča stranka v skladu z načelom dispozitivnosti (prvi odstavek 2. člena ZPP).
Če pritožbeno sodišče na pavšalne pritožbene očitke ni bilo dolžno odgovoriti, je v enakem ali vsaj smiselno podobnem položaju kot tedaj, ko (nato v reviziji prvič uveljavljen) očitek v pritožbenem postopku sploh ni bil (niti z besedico) omenjen. Njegova odločitev ne more biti pred revizijskim sodiščem strožje presojana kot v primeru, če revident prej v pritožbi ni niti omenil kršitve, ki ni podvržena uradnemu preizkusu, in jo je nato prvič uveljavljal v reviziji. Ker torej že redno pravno sredstvo v tem delu ni izpolnjevalo pogojev za njegovo vsebinsko presojo, jo nujno posledično v tem delu ne izpolnjuje tudi v tej smeri vloženo izredno pravno sredstvo. Pomeni dejansko preskakovanje pravnih sredstev.
Tožeča stranka je bila tista, ki se je v Pogodbi zavezala k povračilu vlaganj tako, da se bodo ta poračunavala z uporabnino, in je zato pasivno legitimirana za povrnitev teh vlaganj v obsegu, kot se je s Pogodbo zavezala. Zato so tožene stranke upravičene do povračila teh vlaganj v pogodbeno dogovorjenem obsegu, torej do višine zneska uporabnine, ki so jo dolžne plačati tožeči stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00003141
ZTLR člen 20. ZZZDR člen 51, 59. ZPP člen 309a.
premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - posebno premoženje - vlaganje v posebno premoženje zakonca - nastanek nove stvari - vrednost nepremičnine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izvedensko mnenje
Glede na ugotovljeno dejansko stanje (na katerega je revizijsko sodišče vezano), po katerem je ob nastanku življenjske skupnosti pravdnih strank nepremičnina predstavljala zemljišče s prvo ploščo in golimi zidovi, vse ostalo pa je bilo zgrajeno kasneje, je povsem razumljiv in logičen sklep, da izgradnja stanovanjske hiše, sposobne za bivanje, pomeni ustvaritev nove stvari. Ta zaključek torej ne temelji izključno na dejstvu (četudi ne nepomembnem), da se je vrednost nepremičnine od začetka skupnih vlaganj več kot podvojila, kar izpodbijani sodbi očita revident. Temelji predvsem na ugotovitvi o ustvaritvi določene identitete nepremičnine. Ni šlo le za spremembo že obstoječe zgradbe z dozidavo, nadzidavo ali prezidavo, temveč za bistveno več kot to: iz gole plošče in zidov je bila ustvarjena zgradba z določeno namembnostjo (stanovanjska hiša).
postopek za izročitev obdolžencev - ekstradicijski pripor - prošnja za izročitev - odločba države prosilke - obvezne priloge vloge - opis kaznivega dejanja
Pri presoji pogojev iz 3. točke tretjega odstavka 523. člena ZKP je treba imeti pred očmi, da se način sprejema in izdaje ter oblika in sestavni deli posameznih sodnih aktov od države do države razlikujejo, zato ni mogoče pričakovati, da bodo dokumenti, ki jih države prosilke prilagajo prošnji za izročitev, sestavljeni v točno določeni obliki in na tak način, kot ga pozna naša procesna zakonodaja.
Sodišče zaprošene države se pri odločanju o priporu v ekstradicijskem postopku pri presoji utemeljenega suma lahko zanese na (takšno) vsebino dokazov, kot izhaja iz priložene dokumentacije države prosilke; državi prosilki prošnji za izročitev posameznih dokazov namreč ni treba prilagati. S tem, ko preiskovalni sodnik v obravnavanem primeru od države prosilke ni pridobil posnetkov varnostne kamere in zdravstvene dokumentacije oškodovanke, katerih vsebina je razvidna že iz prošnji priložene dokumentacije, ob (s strani obrambe) le drugačni presoji teh dokazov, določbe kazenskega postopka niso bile kršene.
ZKP člen 427. ZPDZC-1 člen 5, 5/1-3, 23, 23/1-2. ZP-1 člen 171.
pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - zaposlovanje na črno - kratkotrajno delo - prokura
Za pravilno uporabo materialnih določb zakona so dejstva, ki bi potrjevala oziroma ovrgla obstoj kratkotrajnega dela, posledično pa omogočala sklepanje o tem, ali gre za prekršek zaposlitve na črno, odločilna, vendar pa jih okrajno sodišče ni ugotavljalo.
ZKP člen 371, 371/2, 371/1-11, 420, 420/2.. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga - nepotreben dokazni predlog - soočenje prič
Sodišči sta razumno presodili, da s strani obrambe predlagana dokaza za soočenje prič v obravnavanem primeru, glede na vse ostale dokaze, nista materialnopravno upoštevna. Obramba z ničemer ni izkazala, da bi predlagano soočenje prič, potem ko je sodišče priče samostojno zaslišalo - glede na neprepričljiv obdolženčev zagovor, bistvena razhajanja med njegovim zagovorom in izpovedbo priče S. M. in glede na vse (ostale) izvedene dokaze, na podlagi katerih je sodišče gradilo zaključke o odločilnih dejstvih ter o obsojenčevi krivdi, lahko privedla do drugačne ugotovitve dejanskega stanja.