Tožena stranka je dokazovala obstoj odpovednega razloga s pričami, ki so izpovedale, kaj so našle na kraju dogodka (tožnika ob nakladaču in zraven dve posodi, napolnjeni z nafto) in kaj jim je tožnik ob tem povedal (da je nafto prečrpal iz nakladača za lastne potrebe, ker ima prenizko plačo). Ob takih dokazih ni bilo potrebe, da tožena stranka dokazuje še kaj drugega.
diskriminacija - varstvo pred odpovedjo - učinkovanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi - mnenje sindikata - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro
Odpoved pogodbe o zaposlitvi začne učinkovati z vročitvijo, kar za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pomeni, da z dnem vročitve začne teči odpovedni rok. Pogoji varstva pred odpovedjo pa se presojajo po stanju na dan podaje odpovedi.
Neupoštevanje stališča sindikata nima za posledico nezakonitosti odpovedi, saj lahko delodajalec kljub negativnemu mnenju sindikata pogodbo o zaposlitvi odpove.
Tožena stranka je pri odločanju o tem, komu bo odpovedala pogodbo o zaposlitvi, uporabila kriterij delovne uspešnosti. Ker je tožnica v primerjavi z ostalimi zaposlenimi prejela najnižjo oceno, ji je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi. Da kriterij starosti ni bil razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi kaže tudi dejstvo, da so bile tožničine sodelavke v oddelku približno enake starosti kot tožnica, to je od 49 do 54 let.
vrnitev preveč izplačane plače - ničnost pogodbe o zaposlitvi - dopuščena revizija - javni uslužbenec
Določitev takšne previsoke plače je prav gotovo nezakonita, vendar posledica takšne nezakonitosti ni ničnost sporne določbe pogodbe o zaposlitvi. Posledica nezakonito določene plače je, da se takšnemu javnemu uslužbencu plača za naprej s pogodbo o zaposlitvi določi v skladu z zakonom, podzakonskimi akti in kolektivno pogodbo oziroma se mu za naprej plača izplačuje neposredno na podlagi teh aktov.
ZDR-1 člen 85, 89, 89/1, 89/1-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pisno opozorilo - rok - seznanitev - zagovor - dokazovanje - trditveno breme - odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog
Solastništvo na nepremičnini za stranskega intervenienta ne pomeni, da je samo zato v drugačnem pravnem položaju v smislu določbe 121. b člena SZ-1, kot bi bil, če bi imel na nepremičnini izključno lastninsko pravico.
Revizijsko sodišče soglaša s sodiščem druge stopnje, da tako opredeljena kršitev ni dovolj določna zlasti glede tega, kakšno bi moralo biti tožnikovo dolžno ravnanje in v čem, če takega dolžnega ravnanja ni bilo, je izkazan tožnikov naklep ali huda malomarnost, kar je pogoj za obstoj odpovednega razloga.
Če je stranka ali njen zakoniti zastopnik pri delovnem sodišču imenovan za sodnika porotnika, to ni absolutna ovira za odločanje sodišča v sporu stranke. Posebnih dodatnih razlogov za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča predsednik sodišča ni navedel.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - seznanitev z odpovednim razlogom - odpotovanje iz kraja bivanja - kršitev bolniškega staleža
Nesporno je, da navodilo za gibanje v kraju bivanja ni vsebovalo tudi dovoljenja za odhod v Lipico. Tožnica je kršila jasno navodilo osebne zdravnice za zdravljenje. Pri tem ni bistveno, ali je vedela, da mora za vsako pot iz kraja bivanja imeti dovoljenje osebne zdravnice. Tudi ni bistveno, ali bi osebna zdravnica tožnici dovolila, da odpotuje, če bi jo tožnica vprašala. Tožnica je iz kraja bivanja odpotovala brez odobritve osebne zdravnice, zato je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
nedovoljena revizija - zavrženje revizije - spor iz delovnih razmerij
V obravnavani zadevi tožeča stranka izpodbija sklep o imenovanja v. d. generalnega direktorja javnega zavoda, kar ni niti premoženjski delovni spor niti spor o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja, zato revizija ni dovoljena po samem zakonu.
napotitev na zdravljenje - povračilo potnih stroškov
Potreba po napotitvi k izvajalcu izven kraja stalnega bivališča ali zaposlitve, ki jo ugotovi osebni zdravnik, ni razvidna iz napotnice. Osebni zdravnik namreč v skladu z Navodilom tožene stranke za uveljavljanje pravic do zdravstvenih storitev z napotnico v obveznem zdravstvenem zavarovanju, v napotnico v nobenem primeru ne sme vpisati konkretnega izvajalca storitve ali napotnega zdravnika pač pa le vrsto specialnosti napotnega zdravnika. Osebni zdravnik potrebo po potovanju zavarovane osebe k izvajalcu v drug kraj ugotovi z drugo javno listino in sicer s Potrdilom o upravičenosti do potnih stroškov-spremstva, ki hkrati predstavlja tudi obračunski dokument, ki zavarovani osebi omogoča uveljavitev povračila potnih stroškov.
dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost imetnika živali - ugriz psa - nadzorstvo nad psom - ravnanje tretje osebe
Revizija se dopusti v smeri formalnopravnega in materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve glede obstoja odškodninske odgovornosti lastnika psa za škodo, povzročeno v času, ko je bil pes pod nadzorstvom tretje osebe (brata lastnika).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišče - zavrnitev predloga
Okoliščin, da sta tožničina svakinja in toženčeva sedanja partnerka odvetnici s sedežema njunih pisarn na območju pristojnega sodišča, pa ni mogoče uvrstiti med "druge tehtne razloge" za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
bistvene kršitve določb postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - sodišču nedosegljiva priča - naklep - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja
Sodišče sme zavrniti izvedbo predlaganega dokaza med drugim tudi iz razloga, če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo. Sodišče prve stopnje je ravnalo s potrebno skrbnostjo in storilo vse, da bi omogočilo obsojencu zaslišanje priče, vendar se je izkazalo, da dokaza ni mogoče izvesti, zato je ravnalo pravilno, ko je dokazni predlog zavrnilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - opredelitev razlogov za delegacijo pristojnosti
Kršitev pravil o prekluziji pomeni kršitev procesnih pravil in se sankcionira skladno s temi pravili v postopku s pravnimi sredstvi. Prav tako delegacija pristojnosti ni sredstvo za zagotovitev pravice stranke do sojenja v razumnem roku; za to (poseben) Zakon o pravici do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in Zakon o sodiščih predpisuje te posebne mehanizme. Drugače bi bilo, če bi pristojno sodišče kršilo procesne predpise in s postopkom neutemeljeno zavlačevalo zaradi preferiranja ene od pravdnih strank v škodo druge.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot priča v postopku
Okoliščina, da je predlagatelju delegacije nasprotna stranka za pričo predlagala uslužbenko stvarno in krajevno pristojnega sodišča, sama po sebi ne vzbuja dvoma v nepristranskost sojenja, konkretnih okoliščin, ki bi kazale na vpliv potencialne priče nanj pa predlog ne vsebuje.
Revizijsko sodišče ob branju revidentove revizije ugotavlja, da iz nje v resnici ni mogoče izluščiti, kateri revizijski očitek je tako utemeljen, da bi ga lahko vzelo v obravnavo.
bistvene kršitve določb postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - dokazni predlog - verjetnost uspeha dokaza - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - navodila za nadaljnje postopanje sodišču prve stopnje - odločba o kazenski sankciji - arbitrarnost odločbe
Sodišče je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog, ker ni primeren za dokazovanje zatrjevanih dejstev. Ravnanje policije z videoposnetki je bilo neprofesionalno, vendar to ne pomeni, da bi bilo treba zaradi tega obsojenca samodejno oprostiti. Celovito gledano je bil postopek zoper obsojenca pošten in navedena opustitev policije ni vplivala na zakonitost sodbe. Navedbe glede oprave poizvedb pri bosanskih varnostnih organih so v tolikšni meri posplošene, da ne zadostijo kriterijem, ki jih mora vsebovati dokazni predlog, pač pa pomenijo le pobudo obrambe sodišču, naj po lastni presoji pridobi dokaze. Nasprotij v razlogih prvostopenjske sodbe ni, saj je sodišče zapisalo, da obsojenec torbe ni podrobno pregledal, ker je vedel, kaj se v njej nahaja, v naslednji točki pa, da je glede na vidno vsebino dobro vedel, da zelenjava in deke nimajo take teže. Prvostopenjsko sodišče ni kršilo tretjega odstavka 397. člena ZKP, ker ni zaslišalo priče, glede katere je pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu dalo napotek, naj jo zasliši po potrebi. Goli sum ni zadostna podlaga, na katero je mogoče opreti odločbo o kazenski sankciji.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - dokazni predlog z vpogledom v drug spis - dokaz z vpogledom v listino
Sodišču, ki zavrne vpogled v sodni spis, ni treba posebej zavrniti tudi izvedbe vseh listin tega spisa, ki jih kot posamezne dokazne predloge poda obsojenec.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi
Po presoji Vrhovnega sodišča vložnik z navedbami, da sodišče ni opravilo predlaganih posameznih preiskovalnih dejanj, izraža nestrinjanje z (vsebinsko) odločitvijo sodišča, ki jo je sprejelo na podlagi drugega odstavka 431. člena ZKP. Vložnikove navedbe tako ne predstavljajo okoliščin, ki bi lahko ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti kateregakoli sodnika Okrajnega sodišča v Mariboru
ZKP člen 464.. Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ člen 21.
spor o pristojnosti - postopek proti mladoletnikom - lažja izvedba postopka
Ocena o lažji izvedbi postopka zoper mlajšo mladoletnico v obravnavanem primeru ne more temeljiti le na možnosti lažjega spoznavanja njene osebnosti, ampak tudi ob hkratnem upoštevanju položaja mladoletne žrtve, ki bi jo ugotavljanje istega dejanskega stanja na dveh različnih sodiščih izpostavljalo dodatnim stiskam.
Tožbeni zahtevek tožnice je bil zavrnjen, ker ni dokazala dejstev, ki bi utemeljevale protipravnost dejanja zavarovanca toženke ter obstoja vzročne zveze, in ne zato, ker naj ne bi dokazala, da je na smučišču padla (kar je bilo nesporno).