pravočasnost vložitve tožbe - vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču - prekluzivni rok
Kot pravilno navaja tožnik v reviziji, je Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 183/2013 z dne z dne 22. 5. 2014 določbo 112. člena ZPP razlagalo skupaj z določbo 365. člena OZ in zavzelo stališče, da je zastaralni rok z vložitvijo tožbe pri nepristojnem sodišču varovan tudi v primeru odstopa zadeve pristojnemu sodišču in nadaljevanja postopka pred tem sodiščem. Pri tem pa je izrecno poudarilo, da se to nanaša le na zastaralne in ne na prekluzivne roke. To še bolj jasno izhaja iz sklepa II Ips 41/2016 z dne 10. 3. 2016, kjer je Vrhovno sodišče obrazložilo, da "zadeva II Ips 183/2013 obravnava pretrganje zastaranja in temelji na posebni zakonski ureditvi, ki varuje zastaralne roke (367. člen OZ), zaradi česar se po izrecni zakonski določbi ne uporablja za prekluzivne roke (345. člen OZ)."
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - konkurenčna prepoved
Za presojo, ali je delavec kršil konkurenčno prepoved, je bistveno predvsem, ali ravnanje delavca dejansko pomeni konkurenco delodajalcu oziroma ali bi lahko pomenilo konkurenco. Za kršitev konkurenčne prepovedi ne gre le takrat, ko delavec delodajalcu konkurira s končnim proizvodom ali storitvijo in pri tem v celoti opravi posel, ki bi ga sicer lahko opravil delodajalec, temveč tudi, ko delavec opravi le del te dejavnosti in s tem omogoči ali olajša posel delodajalčevemu neposrednemu konkurentu.
spor o pristojnosti - odškodnina - obstoj delovnega razmerja - stvarna pristojnost
Kadar je med strankama sporno, ali delovno razmerje obstaja, je obstoj mogoče uveljaviti le s tožbo. Če odločitve sodišča ni, tudi ni obstoja delovnega razmerja - in posledično tudi ne pravic, ki iz njega izhajajo. Tožnik zgolj z zatrjevanjem, da je imel s toženko sklenjeno delovno razmerje (pa le-to v resnici ni bilo sklenjeno), ne more doseči pristojnosti delovnega sodišča za odločanje v sporu o njeni odškodninski odgovornosti.
V primeru, ko ni uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, je v skladu s prvim odstavkom 266. člena ZIZ za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo in za samo zavarovanje krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo. To določbo je potrebno obravnavati v povezavi z določbo 5. člena ZIZ o tem, da je za dovolitev izvršbe in zavarovanja stvarno pristojno okrajno sodišče.
napotitev na zdravljenje - povračilo potnih stroškov
Potreba po napotitvi k izvajalcu izven kraja stalnega bivališča ali zaposlitve, ki jo ugotovi osebni zdravnik, ni razvidna iz napotnice. Osebni zdravnik namreč v skladu z Navodilom tožene stranke za uveljavljanje pravic do zdravstvenih storitev z napotnico v obveznem zdravstvenem zavarovanju, v napotnico v nobenem primeru ne sme vpisati konkretnega izvajalca storitve ali napotnega zdravnika pač pa le vrsto specialnosti napotnega zdravnika. Osebni zdravnik potrebo po potovanju zavarovane osebe k izvajalcu v drug kraj ugotovi z drugo javno listino in sicer s Potrdilom o upravičenosti do potnih stroškov-spremstva, ki hkrati predstavlja tudi obračunski dokument, ki zavarovani osebi omogoča uveljavitev povračila potnih stroškov.
plačilo za delo preko polnega delovnega časa - pokojninska osnova - ponovna odmera starostne pokojnine - neprava obnova postopka
Tožnik je predložil podatke o plačilu za delo preko polnega delovnega časa v letih 1976 - 1978 in 1981 - 1982, ki niso bili upoštevani pri oblikovanju pokojninske osnove. Zaradi izrecne zakonske možnosti vložitve predloga za nepravo obnovo zoper dokončno odločbo tudi po presoji revizijskega sodišča določba 183. člena ZPIZ-2 predstavlja pravno podlago za odločanje, ko pri odločanju o pravici iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja niso bili upoštevani vsi, s predpisi določeni, podatki.
vrnitev preveč izplačane plače - ničnost pogodbe o zaposlitvi - dopuščena revizija - javni uslužbenec
Določitev takšne previsoke plače je prav gotovo nezakonita, vendar posledica takšne nezakonitosti ni ničnost sporne določbe pogodbe o zaposlitvi. Posledica nezakonito določene plače je, da se takšnemu javnemu uslužbencu plača za naprej s pogodbo o zaposlitvi določi v skladu z zakonom, podzakonskimi akti in kolektivno pogodbo oziroma se mu za naprej plača izplačuje neposredno na podlagi teh aktov.
izredna odpoved - alkotest - preizkus alkoholiziranosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave v postopku
Zahteve po prisotnosti dveh oseb ob izvedbi preizkusa ni mogoče obravnavati formalistično, ampak v skladu z namenom, da se preizkus izvede objektivno in pravilno in se tudi rezultati v zapisnik vnesejo pravilno, skratka da dvoma v to, kaj je pokazal alkotest, ni.
Ker sodišči rezultata preizkusa nista upoštevali oziroma dokazov, s katerimi ga je tožena stranka želela dokazati, ni izvedlo, sta toženi stranki odvzeli možnost obravnavanja pred sodiščem.
ZPIZ-2 člen 111, 111/6. ZS člen 101. ZDSS-1 člen 7, 7/1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost
Temelj tožbenega zahtevka je določba šestega odstavka 111. člena ZPIZ-2 o tem, da se zapadli denarni prejemki, ki ob smrti uživalca pravice oziroma zavarovanca še niso bili izplačani, lahko podedujejo in izplačajo dedičem na podlagi ustreznih dokazil do dneva smrti. Vendar to ne pomeni, da gre za spor o pravici do in iz pokojninskega zavarovanja, temveč gre za spor o pravici do izplačila podedovane terjatve ter v tem okviru za spor o tem, ali je sporni del te terjatve zastaran.
ZPP člen 226, 394, 394-10. ZOR člen 376, 376/1, 376/2, 377, 377/1, 377/2, 377/3, 383. KZ SFRJ člen 95, 95/1-4, 96, 96/6. KZ RS člen 126, 126/3.
obnova postopka - zavrnitev predloga za obnovo postopka - novo dejstvo - nov dokaz - zastaranje odškodninske terjatve - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - zdravniška napaka (medicinska napaka) - malomarno zdravljenje - objektivni zastaralni rok - subjektivni zastaralni rok - absolutni zastaralni rok - začetek teka zastaranja - zadržanje zastaranja - dokazna listina v tujem jeziku
Kadar je škoda povzročena s kaznivim dejanje, se uporabi zastaralni rok, ki je ugodnejši za oškodovanca. To pomeni, da bo prišla v poštev uporaba tistega zastaralnega roka, ki je daljši. Kateri rok je daljši, je odvisno tudi od trenutka, od katerega se računa. Zastaranje kazenskega pregona se začne tistega dne, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno. Začetek teka civilnega zastaralnega roka pa je odvisen od vedenja o škodi in njenem povzročitelju (subjektivni zastaralni rok) oziroma od nastanka škode (objektivni zastaralni rok).
Obnova postopka kot izredno pravno sredstvo ni namenjena ponovni pravni presoji dejstev, ki so bila že ugotovljena v predhodnem postopku; prav tako ni namenjena navajanju dejstev, ki za predlagatelja niso subjektivno nova.
Drugi odstavek 226. člena ZPP določa, da mora biti listini, na katero se stranka sklicuje v dokaz svojih navedb, sestavljeni v tujem jeziku, priloženem tudi overjen prevod. Za tak prevod mora torej sama poskrbeti stranka, ki listino predloži.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - dokazni predlog z vpogledom v drug spis - dokaz z vpogledom v listino
Sodišču, ki zavrne vpogled v sodni spis, ni treba posebej zavrniti tudi izvedbe vseh listin tega spisa, ki jih kot posamezne dokazne predloge poda obsojenec.
dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost imetnika živali - ugriz psa - nadzorstvo nad psom - ravnanje tretje osebe
Revizija se dopusti v smeri formalnopravnega in materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve glede obstoja odškodninske odgovornosti lastnika psa za škodo, povzročeno v času, ko je bil pes pod nadzorstvom tretje osebe (brata lastnika).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišče - zavrnitev predloga
Okoliščin, da sta tožničina svakinja in toženčeva sedanja partnerka odvetnici s sedežema njunih pisarn na območju pristojnega sodišča, pa ni mogoče uvrstiti med "druge tehtne razloge" za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - opredelitev razlogov za delegacijo pristojnosti
Kršitev pravil o prekluziji pomeni kršitev procesnih pravil in se sankcionira skladno s temi pravili v postopku s pravnimi sredstvi. Prav tako delegacija pristojnosti ni sredstvo za zagotovitev pravice stranke do sojenja v razumnem roku; za to (poseben) Zakon o pravici do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in Zakon o sodiščih predpisuje te posebne mehanizme. Drugače bi bilo, če bi pristojno sodišče kršilo procesne predpise in s postopkom neutemeljeno zavlačevalo zaradi preferiranja ene od pravdnih strank v škodo druge.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot priča v postopku
Okoliščina, da je predlagatelju delegacije nasprotna stranka za pričo predlagala uslužbenko stvarno in krajevno pristojnega sodišča, sama po sebi ne vzbuja dvoma v nepristranskost sojenja, konkretnih okoliščin, ki bi kazale na vpliv potencialne priče nanj pa predlog ne vsebuje.
bistvene kršitve določb postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - dokazni predlog - verjetnost uspeha dokaza - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - navodila za nadaljnje postopanje sodišču prve stopnje - odločba o kazenski sankciji - arbitrarnost odločbe
Sodišče je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog, ker ni primeren za dokazovanje zatrjevanih dejstev. Ravnanje policije z videoposnetki je bilo neprofesionalno, vendar to ne pomeni, da bi bilo treba zaradi tega obsojenca samodejno oprostiti. Celovito gledano je bil postopek zoper obsojenca pošten in navedena opustitev policije ni vplivala na zakonitost sodbe. Navedbe glede oprave poizvedb pri bosanskih varnostnih organih so v tolikšni meri posplošene, da ne zadostijo kriterijem, ki jih mora vsebovati dokazni predlog, pač pa pomenijo le pobudo obrambe sodišču, naj po lastni presoji pridobi dokaze. Nasprotij v razlogih prvostopenjske sodbe ni, saj je sodišče zapisalo, da obsojenec torbe ni podrobno pregledal, ker je vedel, kaj se v njej nahaja, v naslednji točki pa, da je glede na vidno vsebino dobro vedel, da zelenjava in deke nimajo take teže. Prvostopenjsko sodišče ni kršilo tretjega odstavka 397. člena ZKP, ker ni zaslišalo priče, glede katere je pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu dalo napotek, naj jo zasliši po potrebi. Goli sum ni zadostna podlaga, na katero je mogoče opreti odločbo o kazenski sankciji.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi
Po presoji Vrhovnega sodišča vložnik z navedbami, da sodišče ni opravilo predlaganih posameznih preiskovalnih dejanj, izraža nestrinjanje z (vsebinsko) odločitvijo sodišča, ki jo je sprejelo na podlagi drugega odstavka 431. člena ZKP. Vložnikove navedbe tako ne predstavljajo okoliščin, ki bi lahko ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti kateregakoli sodnika Okrajnega sodišča v Mariboru
bistvene kršitve določb postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - sodišču nedosegljiva priča - naklep - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja
Sodišče sme zavrniti izvedbo predlaganega dokaza med drugim tudi iz razloga, če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo. Sodišče prve stopnje je ravnalo s potrebno skrbnostjo in storilo vse, da bi omogočilo obsojencu zaslišanje priče, vendar se je izkazalo, da dokaza ni mogoče izvesti, zato je ravnalo pravilno, ko je dokazni predlog zavrnilo.
podjemna pogodba - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - neposredno plačilo podizvajalcu
Materialno dokazno breme glede vseh pogojev po 631. členu OZ je na tožnici (podizvajalki), vendar se je s tem, ko je tožnica dokazala, da se obe terjatvi nanašata na ista dela, procesno dokazno breme, da izpodbije koneksnost, prevalilo na toženca (naročnika). V praksi je namreč glede procesnega dokaznega bremena največkrat uporabljeno (temeljno) pravilo, po katerem vsaka stranka nosi trditveno in dokazno breme za tista dejstva, ki so ji v korist.
gradbena pogodba - neposredno obvezno plačilo podizvajalcu - javno naročanje - razlaga zakona - uredba - restriktivna razlaga
Tožbeni zahtevek tožnice je bil zavrnjen, ker ni dokazala dejstev, ki bi utemeljevale protipravnost dejanja zavarovanca toženke ter obstoja vzročne zveze, in ne zato, ker naj ne bi dokazala, da je na smučišču padla (kar je bilo nesporno).