spor o pristojnosti - odškodnina - obstoj delovnega razmerja - stvarna pristojnost
Kadar je med strankama sporno, ali delovno razmerje obstaja, je obstoj mogoče uveljaviti le s tožbo. Če odločitve sodišča ni, tudi ni obstoja delovnega razmerja - in posledično tudi ne pravic, ki iz njega izhajajo. Tožnik zgolj z zatrjevanjem, da je imel s toženko sklenjeno delovno razmerje (pa le-to v resnici ni bilo sklenjeno), ne more doseči pristojnosti delovnega sodišča za odločanje v sporu o njeni odškodninski odgovornosti.
ZPP člen 224, 224/4. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 41, 41/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnega delavca - vzgoja in izobraževanje - zdravniško potrdilo - javna listina
Materialnopravno je zmotna presoja sodišča druge stopnje, da delodajalec po vsebini ne bi smel presojati verodostojnosti zdravniškega potrdila, ker gre za javno listino.
Delodajalec, ki dvomi v resničnost tistega, kar se navaja v zdravniškem potrdilu, ki ga je delavec predložil za potrebe točkovanja v postopku ugotavljanja presežnih delavcev in zato takšnega potrdila ne upošteva, prevzame riziko, da v sodnem sporu ne bo uspel ovreči zakonske domneve o resničnosti tistega, kar javna listina potrjuje, vendar pa mu ni mogoče odrekati pravice, da dokazuje neresničnost vsebine javne listine. Posledično izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita zgolj zato, ker tožena stranka pri točkovanju tožnice ni upoštevala zdravniškega potrdila, ki ga je utemeljeno ocenila za neverodostojnega.
UZITUL člen 17. ZPFOPIZ-1 člen 7. ZUstS člen 21. ZPIZ-1 člen 187.
odmera pokojnine - starostna pokojnina
Revizija se zmotno sklicuje na drugi odstavek 17. člena UZITUL. Položaj iz te določbe se nanaša le na zaposlene v obdobju osamosvajanja Republike Slovenije, za kar v obravnavni zadevi ne gre, saj je bil revident zaposlen v organu SFRJ pred tem obdobjem in mu je delovno razmerje prenehalo že pred osamosvojitvijo Slovenije in ne zaradi osamosvojitve.
Prav tako revizija zmotno navaja kot pravno podlago ZPFOPIZ-1, saj ta v času odločanja tožene stranke še ni veljal, zato odločitev tožene stranke ne more biti nezakonita.
ugotovitev lastnosti zavarovanca - pravnomočno ugotovljeno delovno razmerje - sprememba podlage zavarovanja za nazaj
Prvi odstavek 83. člena ZMEPIZ-1 je izjema od pravila, da se lastnost zavarovanca na zahtevo (posameznika ali delodajalca) ugotavlja največ od 1. januarja 2000 naprej. Drugi odstavek pa je izjema od prvega odstavka. To pomeni, da se na podlagi prvega odstavka, v primeru s pravnomočno sodno odločbo ugotovljenega delovnega razmerja, lastnost zavarovanca lahko ugotavlja tudi za obdobje pred 1. 1. 2000, če oseba ni bila vključena v obvezno zavarovanje. Na podlagi drugega odstavka pa je enaka možnost (torej spet za čas pred 1. 1. 2000) dana tudi osebam, ki so bile v obvezno zavarovanje sicer vključene, vendar prostovoljno ali pa kot osebe upravičene do nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja, pod pogojem, da je bila pravnomočna odločba glede plačila prispevkov tudi izvršena.
Določba 83. člena ZMEPIZ-1 torej ne predstavlja splošne zakonske ureditve primerov sprememb zavarovalne podlage na podlagi pravnomočnih sodnih odločb izdanih v delovnih sporih, pač pa izjemo glede zakonsko predpisanega obdobja, v katerem je mogoče ugotavljati lastnost zavarovanca za nazaj. Splošno pravno podlago za spremembo zavarovalne podlage v primeru, ko se s pravnomočno sodbo za nazaj ugotovi obstoj delovnega razmerja, predstavlja 5. točka 80. člena ZMEPIZ-1, na podlagi katere se obstoj zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca ugotavlja, kadar je s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljen obstoj delovnega razmerja.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nova opredelitev delovnega mesta - zaposlovanje novih delavcev - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokazov - informativni dokaz
Utemeljenost poslovnega razloga je odvisna od presoje, ali je tožničino delo postalo nepotrebno na širšem območju Ljubljane z okolico, in ne le, ali je postalo njeno delo nepotrebno pri naročniku A. Skladno s pogodbo o zaposlitvi z dne 28. 11. 2005 je namreč tožnica delo opravljala na širšem območju Ljubljane z okolico, zato je (ne)potrebnost dela v A. le ena izmed okoliščin za presojo obstoja poslovnega razloga.
Tožnica je zadostila trditvenemu bremenu z navedbo, da je seznanjena s tem, da je toženka v obdobju pred odpovedjo in po izdani odpovedi zaposlovala nove delavce - čistilke na območju Ljubljane in okolice in predlagala ustrezne dokaze (poleg njenega zaslišanja). Ne drži očitek sodišč, da ni pojasnila, za katera dela in kdaj naj bi toženka na novo zaposlovala.
Revizijsko sodišče se ne strinja tudi z dodatno obrazložitvijo sodišča druge stopnje, da predlagani dokazi predstavljajo informativne dokaze in da bi se šele z izvedbo teh dokazov razkrila dejstva, ki bi jih tožnica po tem zatrjevala, saj je tožnica že zatrjevala nezakonitost njene odpovedi pogodbe o zaposlitvi in navedla razloge, te navedbe pa bi predlagani dokazi lahko le potrdili ali pa ne. Tudi sicer, torej tudi v primeru, če bi imeli opravka z informativnim dokazom, je treba opozoriti na teorijo in prakso, ki predvidevata izjemo od načelne prepovedi informativnega in poizvedovalnega dokaza.
Pogodbeno razmerje med sodiščem in tožencem predstavlja okoliščino, zaradi katere bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča. Zato je podan tehten razlog, da o tožbenem zahtevku zoper to stranko ne odloča sodišče, pred katerim je bila vložena tožba.
nadomestilo za invalidnost - izplačevanje nadomestila - samozaposleni
Začetek izplačevanja nadomestila za invalidnost je odvisen od pričetka opravljanja ustreznega dela. Toženec bo moral ugotoviti, glede na nesporno dejstvo, da tožnik od 23. 3. 2010 za svoje delo brez omejitev ni bil več zmožen, kdaj je tožnik pričel z opravljanjem drugega ustreznega dela in so bili s tem izpolnjeni pogoji za pričetek izplačevanja nadomestila za invalidnost.
Zmotno je stališče toženca, da do izplačevanja nadomestila iz invalidskega zavarovanja ne bi moglo priti pred pravnomočnostjo ali izvršljivostjo odločbe o pravici. Izvršljiv je izrek odločbe, ki določa datum nastanka pravice. Pogoji za njeno uresničitev so določeni v ZPIZ-1 in ko so ti podani, ni mogoče zavrniti njene realizacije.
V primeru, ko ni uveden pravdni ali kakšen drug sodni postopek, je v skladu s prvim odstavkom 266. člena ZIZ za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo in za samo zavarovanje krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo. To določbo je potrebno obravnavati v povezavi z določbo 5. člena ZIZ o tem, da je za dovolitev izvršbe in zavarovanja stvarno pristojno okrajno sodišče.
socialni spor - nedovoljena revizija - zavrženje revizije - premoženjski spor
V obravnavani zadevi gre za premoženjski socialni spor iz naslova vračila neupravičeno prejete starostne pokojnine in ne za spor o pravici do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva. Sporna je odločitev o plačilu 16.225,98 EUR, kar ne presega 40.000 evrov, zato revizija ni dovoljena.
ZPIZ-2 člen 111, 111/6. ZS člen 101. ZDSS-1 člen 7, 7/1.
spor o pristojnosti - stvarna pristojnost
Temelj tožbenega zahtevka je določba šestega odstavka 111. člena ZPIZ-2 o tem, da se zapadli denarni prejemki, ki ob smrti uživalca pravice oziroma zavarovanca še niso bili izplačani, lahko podedujejo in izplačajo dedičem na podlagi ustreznih dokazil do dneva smrti. Vendar to ne pomeni, da gre za spor o pravici do in iz pokojninskega zavarovanja, temveč gre za spor o pravici do izplačila podedovane terjatve ter v tem okviru za spor o tem, ali je sporni del te terjatve zastaran.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izraba sorazmernega dela letnega dopusta - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Stališče sodišča, da je odpoved nezakonita, ker je tožena stranka po odpovedi tožniku omogočila izrabo 5 dni letnega dopusta, zaradi česar naj ne bi bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, je lahko problematično, vendar pa to ne more povzročiti drugačne odločitve o reviziji. Tožena stranka z revizijo ne more uspeti že zaradi tega, ker sploh ne izpodbija materialno pravnega zaključka sodišča druge stopnje o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve določbe drugega odstavka 85. člena ZDR-1.
izredna odpoved - alkotest - preizkus alkoholiziranosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave v postopku
Zahteve po prisotnosti dveh oseb ob izvedbi preizkusa ni mogoče obravnavati formalistično, ampak v skladu z namenom, da se preizkus izvede objektivno in pravilno in se tudi rezultati v zapisnik vnesejo pravilno, skratka da dvoma v to, kaj je pokazal alkotest, ni.
Ker sodišči rezultata preizkusa nista upoštevali oziroma dokazov, s katerimi ga je tožena stranka želela dokazati, ni izvedlo, sta toženi stranki odvzeli možnost obravnavanja pred sodiščem.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - kraj opravljanja dela - stroški prevoza na delo in prehrane - prisotnost na delu
Samovoljno odrejanje in izbiranje kraja opravljanja dela ne utemeljuje izplačila stroškov, ki so vezani na prisotnost in opravljanje dela na pogodbeno točno določenem kraju.
začasna nezmožnost za delo - postavitev novega izvedenca
Vpliv zdravstvenih težav na zdravje in funkcioniranje, ki jih je tožeča stranka izpostavila, sta pojasnila specialista ortopedije in psihiatrije. Odgovor o njihovem vplivu na opravljanje del in nalog diplomiranega ekonomista, pa je v domeni specialista medicine dela. Ta je odgovoril na vsa vprašanja tožeče stranke in jih tudi strokovno utemeljil, dodatno pa še pojasnil na ustnem zaslišanju. Dejansko stanje je bilo na podlagi ustrezno obrazloženega in dodatno pojasnjenega mnenja izvedenskega organa popolno ugotovljeno. Zato glede na izvedene dokaze ni bilo potrebe po postavitvi novega izvedenca ali zaslišanju vseh izvedencev.
Obstoj veljavnega pooblastila za postopek je procesna predpostavka, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pooblastilo mora biti predloženo hkrati z vlogo ob prvem dejanju, ki ga pooblaščenec opravi za stranko. Z novelo ZPP-D3 je zakonodajalec poudaril odgovornost strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, ki je v tem, da pomanjkljivosti, ko odvetnik ne predloži pooblastila za vložitev izrednega pravnega sredstva, ni mogoče odpraviti. Zakonsko ureditev, ki na napako odvetnika glede predložitve pooblastila veže takojšnje zavrženje pravnega sredstva v postopku pred Vrhovnim sodiščem, je obravnavalo tudi Ustavno sodišče RS, ki neustavnosti ni ugotovilo.
ZVOP-1 člen 77. KZ-1 člen 139, 139/1, 139/4, 204, 204/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - načelo sorazmernosti
Izvedba testa integritete v povezavi z uporabo posnetka nadzorne kamere v okoliščinah konkretnega primera ne pomeni nesorazmernega posega v pravico do zasebnosti na delovnem mestu. Video nadzor delovnih prostorov tožene stranke je bil uveden zakonito, v skladu s pogoji iz 67. člena ZVOP-1, zato tudi uporaba posnetkov v dokazne namene ni nezakonita.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - konkurenčna prepoved
Za presojo, ali je delavec kršil konkurenčno prepoved, je bistveno predvsem, ali ravnanje delavca dejansko pomeni konkurenco delodajalcu oziroma ali bi lahko pomenilo konkurenco. Za kršitev konkurenčne prepovedi ne gre le takrat, ko delavec delodajalcu konkurira s končnim proizvodom ali storitvijo in pri tem v celoti opravi posel, ki bi ga sicer lahko opravil delodajalec, temveč tudi, ko delavec opravi le del te dejavnosti in s tem omogoči ali olajša posel delodajalčevemu neposrednemu konkurentu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - zloraba pravic - neopravičena odsotnost z dela
Zakon niti primeroma več ne določa, katere so tiste okoliščine, zaradi katerih delodajalec delavcu ni dolžan omogočiti zagovora, zato gre za pravni standard, ki ga napolnjuje sodna praksa. Ta se je že izrekla, da gre pri navedeni določbi drugega odstavka 85. člena ZDR-1 za izjemo od pravila, ki jo je treba, tako kot vse izjeme, razlagati restriktivno.
Ravno v primeru, kot je konkretni, ko delavec zatrjuje, da ga je delodajalec nagnal z dela in da je nato čakal, da ga pozove nazaj na delo, delodajalec pa navaja, da je delavčev odhod z dela razumel kot njegovo odločitev, da pri njem noče več delati, je delavcu treba omogočiti, da na zagovoru pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pojasni razloge za svojo odsotnost z dela.
pravočasnost vložitve tožbe - vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču - prekluzivni rok
Kot pravilno navaja tožnik v reviziji, je Vrhovno sodišče v sklepu II Ips 183/2013 z dne z dne 22. 5. 2014 določbo 112. člena ZPP razlagalo skupaj z določbo 365. člena OZ in zavzelo stališče, da je zastaralni rok z vložitvijo tožbe pri nepristojnem sodišču varovan tudi v primeru odstopa zadeve pristojnemu sodišču in nadaljevanja postopka pred tem sodiščem. Pri tem pa je izrecno poudarilo, da se to nanaša le na zastaralne in ne na prekluzivne roke. To še bolj jasno izhaja iz sklepa II Ips 41/2016 z dne 10. 3. 2016, kjer je Vrhovno sodišče obrazložilo, da "zadeva II Ips 183/2013 obravnava pretrganje zastaranja in temelji na posebni zakonski ureditvi, ki varuje zastaralne roke (367. člen OZ), zaradi česar se po izrecni zakonski določbi ne uporablja za prekluzivne roke (345. člen OZ)."
Drugi odstavek 390. člena ZPIZ-2 določa, kateri elementi so podlaga za priznanje in odmero pokojnine po ZPIZ-1. Med temi elementi ni valorizacijskih količnikov po ZPIZ-1, temveč je izrecno določeno, da se uporabljajo valorizacijski količniki, oblikovani po 35. členu ZPIZ-2.
Ker so za izračun uporabljeni valorizacijski količniki po ZPIZ-2, je treba na tej podlagi izračunano pokojninsko osnovo preračunati s faktorjem 0,732. Ne gre za valorizacijski količnik, temveč faktor, ki zagotavlja primerljivost pokojnin ob prehodu iz prejšnjega v nov sistem urejanja pravic iz obveznega zavarovanja.