socialni spor - nedovoljena revizija - zavrženje revizije - premoženjski spor
V obravnavani zadevi gre za premoženjski socialni spor iz naslova vračila neupravičeno prejete starostne pokojnine in ne za spor o pravici do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva. Sporna je odločitev o plačilu 16.225,98 EUR, kar ne presega 40.000 evrov, zato revizija ni dovoljena.
Revizijsko sodišče soglaša s sodiščem druge stopnje, da tako opredeljena kršitev ni dovolj določna zlasti glede tega, kakšno bi moralo biti tožnikovo dolžno ravnanje in v čem, če takega dolžnega ravnanja ni bilo, je izkazan tožnikov naklep ali huda malomarnost, kar je pogoj za obstoj odpovednega razloga.
diskriminacija - varstvo pred odpovedjo - učinkovanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi - mnenje sindikata - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro
Odpoved pogodbe o zaposlitvi začne učinkovati z vročitvijo, kar za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga pomeni, da z dnem vročitve začne teči odpovedni rok. Pogoji varstva pred odpovedjo pa se presojajo po stanju na dan podaje odpovedi.
Neupoštevanje stališča sindikata nima za posledico nezakonitosti odpovedi, saj lahko delodajalec kljub negativnemu mnenju sindikata pogodbo o zaposlitvi odpove.
Tožena stranka je pri odločanju o tem, komu bo odpovedala pogodbo o zaposlitvi, uporabila kriterij delovne uspešnosti. Ker je tožnica v primerjavi z ostalimi zaposlenimi prejela najnižjo oceno, ji je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi. Da kriterij starosti ni bil razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi kaže tudi dejstvo, da so bile tožničine sodelavke v oddelku približno enake starosti kot tožnica, to je od 49 do 54 let.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - diskriminacija
V okviru reorganizacije je tožena stranka odpovedala pogodbo o zaposlitvi še eni delavki, drugi delavki pa je delovni čas skrajšala na polovico. Spor med možem revidentke oziroma revidentko in toženo stranko glede izpolnitve zavarovalniške pogodbe ni bil razlog za odpoved.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izraba sorazmernega dela letnega dopusta - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja
Stališče sodišča, da je odpoved nezakonita, ker je tožena stranka po odpovedi tožniku omogočila izrabo 5 dni letnega dopusta, zaradi česar naj ne bi bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1, je lahko problematično, vendar pa to ne more povzročiti drugačne odločitve o reviziji. Tožena stranka z revizijo ne more uspeti že zaradi tega, ker sploh ne izpodbija materialno pravnega zaključka sodišča druge stopnje o nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve določbe drugega odstavka 85. člena ZDR-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nova opredelitev delovnega mesta - zaposlovanje novih delavcev - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokazov - informativni dokaz
Utemeljenost poslovnega razloga je odvisna od presoje, ali je tožničino delo postalo nepotrebno na širšem območju Ljubljane z okolico, in ne le, ali je postalo njeno delo nepotrebno pri naročniku A. Skladno s pogodbo o zaposlitvi z dne 28. 11. 2005 je namreč tožnica delo opravljala na širšem območju Ljubljane z okolico, zato je (ne)potrebnost dela v A. le ena izmed okoliščin za presojo obstoja poslovnega razloga.
Tožnica je zadostila trditvenemu bremenu z navedbo, da je seznanjena s tem, da je toženka v obdobju pred odpovedjo in po izdani odpovedi zaposlovala nove delavce - čistilke na območju Ljubljane in okolice in predlagala ustrezne dokaze (poleg njenega zaslišanja). Ne drži očitek sodišč, da ni pojasnila, za katera dela in kdaj naj bi toženka na novo zaposlovala.
Revizijsko sodišče se ne strinja tudi z dodatno obrazložitvijo sodišča druge stopnje, da predlagani dokazi predstavljajo informativne dokaze in da bi se šele z izvedbo teh dokazov razkrila dejstva, ki bi jih tožnica po tem zatrjevala, saj je tožnica že zatrjevala nezakonitost njene odpovedi pogodbe o zaposlitvi in navedla razloge, te navedbe pa bi predlagani dokazi lahko le potrdili ali pa ne. Tudi sicer, torej tudi v primeru, če bi imeli opravka z informativnim dokazom, je treba opozoriti na teorijo in prakso, ki predvidevata izjemo od načelne prepovedi informativnega in poizvedovalnega dokaza.
ZVOP-1 člen 77. KZ-1 člen 139, 139/1, 139/4, 204, 204/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - načelo sorazmernosti
Izvedba testa integritete v povezavi z uporabo posnetka nadzorne kamere v okoliščinah konkretnega primera ne pomeni nesorazmernega posega v pravico do zasebnosti na delovnem mestu. Video nadzor delovnih prostorov tožene stranke je bil uveden zakonito, v skladu s pogoji iz 67. člena ZVOP-1, zato tudi uporaba posnetkov v dokazne namene ni nezakonita.
Tožena stranka je dokazovala obstoj odpovednega razloga s pričami, ki so izpovedale, kaj so našle na kraju dogodka (tožnika ob nakladaču in zraven dve posodi, napolnjeni z nafto) in kaj jim je tožnik ob tem povedal (da je nafto prečrpal iz nakladača za lastne potrebe, ker ima prenizko plačo). Ob takih dokazih ni bilo potrebe, da tožena stranka dokazuje še kaj drugega.
Drugi odstavek 390. člena ZPIZ-2 določa, kateri elementi so podlaga za priznanje in odmero pokojnine po ZPIZ-1. Med temi elementi ni valorizacijskih količnikov po ZPIZ-1, temveč je izrecno določeno, da se uporabljajo valorizacijski količniki, oblikovani po 35. členu ZPIZ-2.
Ker so za izračun uporabljeni valorizacijski količniki po ZPIZ-2, je treba na tej podlagi izračunano pokojninsko osnovo preračunati s faktorjem 0,732. Ne gre za valorizacijski količnik, temveč faktor, ki zagotavlja primerljivost pokojnin ob prehodu iz prejšnjega v nov sistem urejanja pravic iz obveznega zavarovanja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravočasnost odpovedi - seznanitev z odpovednim razlogom - odpotovanje iz kraja bivanja - kršitev bolniškega staleža
Nesporno je, da navodilo za gibanje v kraju bivanja ni vsebovalo tudi dovoljenja za odhod v Lipico. Tožnica je kršila jasno navodilo osebne zdravnice za zdravljenje. Pri tem ni bistveno, ali je vedela, da mora za vsako pot iz kraja bivanja imeti dovoljenje osebne zdravnice. Tudi ni bistveno, ali bi osebna zdravnica tožnici dovolila, da odpotuje, če bi jo tožnica vprašala. Tožnica je iz kraja bivanja odpotovala brez odobritve osebne zdravnice, zato je podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
nadomestilo za invalidnost - izplačevanje nadomestila - samozaposleni
Začetek izplačevanja nadomestila za invalidnost je odvisen od pričetka opravljanja ustreznega dela. Toženec bo moral ugotoviti, glede na nesporno dejstvo, da tožnik od 23. 3. 2010 za svoje delo brez omejitev ni bil več zmožen, kdaj je tožnik pričel z opravljanjem drugega ustreznega dela in so bili s tem izpolnjeni pogoji za pričetek izplačevanja nadomestila za invalidnost.
Zmotno je stališče toženca, da do izplačevanja nadomestila iz invalidskega zavarovanja ne bi moglo priti pred pravnomočnostjo ali izvršljivostjo odločbe o pravici. Izvršljiv je izrek odločbe, ki določa datum nastanka pravice. Pogoji za njeno uresničitev so določeni v ZPIZ-1 in ko so ti podani, ni mogoče zavrniti njene realizacije.
odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - kraj opravljanja dela - stroški prevoza na delo in prehrane - prisotnost na delu
Samovoljno odrejanje in izbiranje kraja opravljanja dela ne utemeljuje izplačila stroškov, ki so vezani na prisotnost in opravljanje dela na pogodbeno točno določenem kraju.
Če je stranka ali njen zakoniti zastopnik pri delovnem sodišču imenovan za sodnika porotnika, to ni absolutna ovira za odločanje sodišča v sporu stranke. Posebnih dodatnih razlogov za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča predsednik sodišča ni navedel.
Obstoj veljavnega pooblastila za postopek je procesna predpostavka, na katero sodišče pazi po uradni dolžnosti. Pooblastilo mora biti predloženo hkrati z vlogo ob prvem dejanju, ki ga pooblaščenec opravi za stranko. Z novelo ZPP-D3 je zakonodajalec poudaril odgovornost strank v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, ki je v tem, da pomanjkljivosti, ko odvetnik ne predloži pooblastila za vložitev izrednega pravnega sredstva, ni mogoče odpraviti. Zakonsko ureditev, ki na napako odvetnika glede predložitve pooblastila veže takojšnje zavrženje pravnega sredstva v postopku pred Vrhovnim sodiščem, je obravnavalo tudi Ustavno sodišče RS, ki neustavnosti ni ugotovilo.
ZPP člen 224, 224/4. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (1994) člen 41, 41/1.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za določitev presežnega delavca - vzgoja in izobraževanje - zdravniško potrdilo - javna listina
Materialnopravno je zmotna presoja sodišča druge stopnje, da delodajalec po vsebini ne bi smel presojati verodostojnosti zdravniškega potrdila, ker gre za javno listino.
Delodajalec, ki dvomi v resničnost tistega, kar se navaja v zdravniškem potrdilu, ki ga je delavec predložil za potrebe točkovanja v postopku ugotavljanja presežnih delavcev in zato takšnega potrdila ne upošteva, prevzame riziko, da v sodnem sporu ne bo uspel ovreči zakonske domneve o resničnosti tistega, kar javna listina potrjuje, vendar pa mu ni mogoče odrekati pravice, da dokazuje neresničnost vsebine javne listine. Posledično izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni nezakonita zgolj zato, ker tožena stranka pri točkovanju tožnice ni upoštevala zdravniškega potrdila, ki ga je utemeljeno ocenila za neverodostojnega.
nedovoljena revizija - zavrženje revizije - spor iz delovnih razmerij
V obravnavani zadevi tožeča stranka izpodbija sklep o imenovanja v. d. generalnega direktorja javnega zavoda, kar ni niti premoženjski delovni spor niti spor o obstoju oziroma prenehanju delovnega razmerja, zato revizija ni dovoljena po samem zakonu.
poslovni razlog - prenehanje potrebe po delu delavca - odpoved pogodbe o zaposlitvi
Sodišče presoja zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi (le) okviru dejanskega odpovednega razloga, kot je naveden v odpovedi pogodbe o zaposlitvi (glej 87. člen ZDR-1).
Tožnica utemeljeno navaja, da gre za oceno toženke o morebitnih bodočih dogodkih in bodoči reorganizaciji poslovanja, za katero pa vsaj v času odpovedi (vsaj iz dosedanje obrazložitve) še ni jasno, ali bo do nje sploh prišlo v nekem krajšem obdobju po odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici. Zmanjšanje števila izvajalcev na delovnem mestu, ki temelji na bodočem planiranja nepotrebnosti nalog določenega delovnega mesta, ta pa na oceni podatkov o zmanjšani bodoči prodaji, se tudi ne more nanašati na neko oddaljeno prihodnost, še zlasti pa ne sme biti povsem hipotetično.
Poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcev s strani delodajalca predstavlja prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi posameznega delavca (zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca), torej mora tudi izhodišče sodne presoje zakonitosti odpovedi izhajati iz ugotovitve prenehanja potreb po delu, ki ga delavec opravlja v skladu s pogodbo o zaposlitvi in ne morda prenehanja potreb po opravljanju drugih del, ki pa jih delavec, ki mu je bila odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga niti ne opravlja ali jih opravlja v zelo majhnem obsegu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zagovor - zloraba pravic - neopravičena odsotnost z dela
Zakon niti primeroma več ne določa, katere so tiste okoliščine, zaradi katerih delodajalec delavcu ni dolžan omogočiti zagovora, zato gre za pravni standard, ki ga napolnjuje sodna praksa. Ta se je že izrekla, da gre pri navedeni določbi drugega odstavka 85. člena ZDR-1 za izjemo od pravila, ki jo je treba, tako kot vse izjeme, razlagati restriktivno.
Ravno v primeru, kot je konkretni, ko delavec zatrjuje, da ga je delodajalec nagnal z dela in da je nato čakal, da ga pozove nazaj na delo, delodajalec pa navaja, da je delavčev odhod z dela razumel kot njegovo odločitev, da pri njem noče več delati, je delavcu treba omogočiti, da na zagovoru pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi pojasni razloge za svojo odsotnost z dela.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obrazložitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi
Sodišči sta pravilno pojasnili, da uporabe kriterijev za izbiro delodajalcu glede na opredelitev vsebine odpovedi iz 87. člena ZDR-1 ni treba posebej zatrjevati oziroma obrazložiti že v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, takšna obveznost delodajalca pa tudi ne izhaja iz odločb Vrhovnega sodišča RS, na katere se sklicuje tožnica v reviziji.
Tožnica je v svojih vlogah zatrjevala le, da ji je toženka odvzela vse delo, stranke oziroma realizacijo na področju oglasnega trženja, kar je sodišče v dokaznem postopku upoštevalo in se do navedb tudi obrazloženo opredelilo. Pravilno pa kot prepoznih (pri čemer trditvena podlaga ne morejo biti navedbe v prilogi tožbe oziroma navedbe, dane v drugem postopku, na katere se je tožnica v tožbi zgolj sklicevala) ni upoštevalo navedb, da se je delo oziroma realizacija, ki ga je tožnica opravila, pripisalo drugim tržnikom pri toženki. Zato kršitev določb pravdnega postopka ni podana.