prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - prekrškovni postopek
Okoliščina, da je v konkretni prekrškovni zadevi storilec mož ene izmed sodnic Višjega sodišča v Kopru, in dejstvo, da je bil prvotno v tej zadevi plačilni nalog zaradi obravnavanega prekrška izdan tej sodnici, utemeljujeta zaključek, da obstajajo okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja.
spor o pristojnosti - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - podaljšanje pridržanja v psihiatrični zdravstveni organizaciji - kraj bivanja
A. A. začasno prebiva v Socialno varstvenem zavodu Dutovlje in je s tega vidika podana krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Sežani.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00004278
ZKP člen 371, 371/1-11, 426, 426/1, 427.. KZ-1 člen 258.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - naklep - nevestno delo v službi - kaznivo dejanje nevestno delo v službi - pooblastila inšpektorja - pravno relevantna vzročna zveza - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Izostala je ključna ocena, ali je glede na položaj in pooblastila, ki jih je imela obsojenka kot gradbena inšpektorica po 150. in 152. členu ZGO-1, zatrjevani nastanek hujše kršitve pravic oškodovanke sploh lahko v kakršnikoli pravno upoštevni vzročni zvezi z obsojenki očitanim ravnanjem ali pa ta sega izven njenega vplivnega območja.
Odločilna dejstva, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, ali je obsojenka naklepno (zahteva se vsaj eventualni naklep) zanemarjala svoje uradne dolžnosti v sodbi sodišča prve stopnje, kakor tudi pritožbenega sodišča, so neobrazložena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00003166
OZ člen 353, 353/2, 360. ZPP člen 367a, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - odškodninska terjatev za škodo povzročeno s kaznivim dejanjem - zastaranje - pretrganje zastaranja - nepremagljive ovire - vpliv kazenskega postopka na tek zastaranja
Revizija se dopusti glede vprašanj pretrganja zastaranja po drugem odstavku 353. člena Obligacijskega zakonika in zadržanja zastaranja po 360. členu OZ.
kršitev kazenskega zakona - pravnomočno razsojena zadeva res iudicata - nadaljevano kaznivo dejanje - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - isti historični dogodek - ista pravno pomembna dejstva - pravna opredelitev kaznivega dejanja
Za presojo ali gre za ista dejanja, velja naravni kriterij, to je v prvi vrsti dejstva in okoliščine historičnega dogodka, o katerih je že bilo razsojeno. Kriterij pravne narave pa bo potrebno upoštevati samo tedaj, ko dejanja, ki niso zajeta v konstrukciji nadaljevanega kaznivega dejanja, o kateri je že bilo razsojeno, ne morejo biti samostojen predmet nove obtožbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti s sodišča, ki ima sodne zaostanke, na manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izvršba na nepremičnine - prebivališče strank v postopku - kraj, kjer leži nepremičnina
Stranka lahko, potem ko je pristojnost za sojenje v izvršilni zadevi na podlagi 105.a člena ZS prenesena na drugo sodišče, uspe s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP, če izkaže tehtne razloge, ki omogočajo sklepanje, da se bo postopek lažje in hitreje opravil pri stvarno in krajevno pristojnem sodišču. Upnika, ki sta svoj predlog utemeljila le s krajem prebivališča strank, lego nepremičnin, ki so predmet izvršbe, in potekom drugih pravdnih oziroma izvršilnih postopkov, takšnih okoliščin, upoštevaje tudi, da je v izvršilnem postopku poudarjeno načelo pisnosti (29. člen ZIZ), nista izkazala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00004047
URS člen 23. ZPP člen 108, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZGD-1 člen 4, 4/2, 5, 5/1, 523 - 526. OZ člen 179.
povrnitev nepremoženjske škode - poskus umora - nepopolna tožba - nerazumljiva tožba - opredelitev oblik nepremoženjske škode - enotna odškodnina - poziv k popravi tožbe - materialno procesno vodstvo - pravica do sodnega varstva - pravična denarna odškodnina - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - subjektiviteta enoosebne družbe
Če zahtevek za plačilo več oblik nepremoženjske škode ni jasno opredeljen, gre za (nerazumljivo) nepopolno tožbo. Tožniki so bili pozvani k popravi tožbe v okviru materialnega procesnega vodstva in ne (kot bi bilo pravilno) v skladu z določbo 108. člena ZPP. Vendar so oškodovanci vztrajali pri enotnem zahtevku za celotno nepremoženjsko škodo, zato je sodišče tako tožbo obravnavalo in odločilo o tožbenem zahtevku, ker je na podlagi dejanskih trditev lahko samo ločilo posamezne oblike nepremoženjske škode.
Enoosebna družba je kljub svoji lastnosti, da je sredstva za njeno ustanovitev prispeval zgolj en družbenik, gospodarska družba, ki z vpisom v sodni register pridobi svojo samostojno pravno subjektiviteto (prvi odstavek 5. člena ZGD-1). Družbe kot pravne osebe so lahko lastniki premičnin in nepremičnin, lahko pridobivajo pravice in prevzemajo obveznosti ter lahko tožijo in so tožene (drugi odstavek 4. člena ZGD-1). Pravna subjektiviteta družbe je strogo ločena od subjektivitete njenih družbenikov. Pravice in obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo tako niso hkrati tudi pravice in obveznosti njenih družbenikov. Škoda, ki je nastala družbi, se v premoženjskopravnem položaju družbenika odrazi lahko le v ustrezno nižji vrednosti njegovega poslovnega deleža.
Vse ugotovljene okoliščine omogočajo pravni zaključek, da je tožnik drugačno izpolnitev od dogovorjene (torej plačilo tretjemu - posredniku in ne tožniku na roke) naknadno (po nastanku obveznosti) odobril.
Uredba Komisije (EU) št. 44/2011 z dne 20. januarja 2011 o določitvi izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke člen 34, 34-1, 35. ZPP člen 399, 399/2-8.
razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - procesni javni red - izvirnik sodbe - meje preizkusa - ugovor zastaranja
Postopek razglasitve izvršljivosti tuje sodne odločbe (eksekvature) je v prvi fazi izključno formalen, obstoj vsebinskih razlogov iz 34. in 35. člena Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. december 2000 (v nadaljevanju Uredba Bruselj I) je pridržan za drugo fazo, ko sodišče odloča o morebitnem ugovoru nasprotnega udeleženca. Iz tako zasnovanega postopka jasno sledi, da sodišče preizkuša obstoj razlogov iz 34. in 35. člena Uredbe Bruselj I izključno v mejah ugovornih razlogov. Ti morajo biti zato določni, konkretni in jasni. Ta zahteva velja tembolj, ko gre za pritožbeni postopek.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 13, 13/1, 17.
mednarodna zaščita - prošnja za mednarodno zaščito - Uredba (EU) št. 604/2013 - migrantski tok - organizacija prehoda meje s strani organov države članice zaradi tranzita v drugo državo članico - sistemske pomanjkljivosti - nezakonit prehod zunanje meje - predaja odgovorni državi članici - vprašanje za predhodno odločanje SEU - prekinitev postopka do odločitve SEU
Toleriranje prečkanja prve države članice državljanu tretje države, ne da bi ta oseba izpolnjevala pogoje, ki načeloma morajo biti izpolnjeni v tej prvi državi članici za vstop v to državo, ne pomeni zakonitega prečkanja meje te prve države članice. Niti okoliščina, da je do prečkanja meje prišlo v položaju, ki ga je zaznamoval prihod izjemno velikega števila državljanov tretjih držav, ki so želeli pridobiti mednarodno zaščito, ne more vplivati na razlago ali uporabo prvega odstavka 13. člena Uredbe Dublin III.
Dovolitev vstopa državljana tretje države v državo članico EU tudi s sklicevanjem na humanitarne razloge, ne more vplivati na presojo nezakonitosti prehoda meje kot elementa za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito po merilu iz prvega odstavka 13. člena Uredbe Dublin III.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - vprašanje, ki se nanaša na upravni postopek
Vprašanje, ki ga zastavlja revidentka, se nanaša na uporabo oziroma razlago določb ZUP - obnova postopka po 1. točki 260. člena ZUP oziroma pogoji za dovoljenost po tej določbi, torej na upravni postopek. Vrhovno sodišče v revizijskem postopku pravilnosti upravnega postopka ne presoja. Pomembno pravno vprašanje, ki naj bi utemeljilo dovoljenost revizije, se mora zato nanašati na pravno vprašanje iz zakonsko določenega obsega presoje Vrhovnega sodišča v revizijskem postopku. Revidentka pa ni navedla v čem naj bi bilo navedeno pravno vprašanje povezano s pomembnimi pravnimi vprašanji, ki bi se nanašala na pravilnost postopka v upravnem sporu (po ZUS-1).
Razlog za dovoljenost revizije ne more temeljiti na (zatrjevani) neenotni sodni praksi glede vprašanja, ki ni predmet revizijske presoje.
Iz določbe 181. člena ZEKom-1 izhaja, da izbiro med kandidati opravi svet agencije in da javni natečaj do te faze izvaja posebna natečajna komisija, ki jo imenuje uradniški svet, ne pa komisija, ki bi jo imenoval svet agencije. Tako je razviden zakonodajalčev namen, da postopek izbire direktorja AA približa postopku, ki po ZJU velja za imenovanje položajnih uradnikov - vendar s pomembno razliko, da je predvideno sodno varstvo zoper odločbo o imenovanju. Sodno varstvo kandidatom, ki v postopku izbire direktorja AA izpolnjujejo natečajne pogoje in so se uvrstili v izbirni postopek, je zagotovljeno šele po izdaji odločbe o imenovanju direktorja.
Odločba upravnega organa o uvedbi postopka razlastitve ne predstavlja akta, katerega izvrševanje oziroma izvršitev bi bilo mogoče začasno zadržati po drugem odstavku 32. člena ZUS-1. Z začasno odredbo tudi ni mogoče začasno zadržati nastopa (kogentno določenih) pravnih posledic izdaje odločbe o uvedbi razlastitvenega postopka iz drugega oziroma tretjega odstavka 100. člena ZUreP-1, to je zaznambe uvedbe razlastitvenega postopka v zemljiški knjigi in prepovedi prometa z nepremičninami, za katere je začet razlastitveni postopek.
Suspenzivni učinek tožbe v upravnem sporu lahko določa samo poseben zakon, pri čemer pa ZUreP-1 (ali kakšen drug zakon) ne določa, da vložitev tožbe zoper dokončno odločbo o uvedbi postopka razlastitve predstavlja oviro za izdajo odločbe o razlastitvi.
Vsakdo, ki v upravnem sporu nastopa kot tožnik, mora izkazovati obstoj procesnih predpostavk, katerih izpolnjenost je v pristojni presoji samega sodišča, ki ni vezano na predhodna stališča oziroma odločitve upravnega organa. Res sicer ne more imeti položaja tožnika oseba, ki v postopku izdaje upravnega akta ni sodelovala, vendar pa tako nasprotno razlogovanje ni utemeljeno. Tako mora sodišče tožbo vselej zavreči, če ugotovi, da izpodbijani akt ne posega v pravni položaj tožnika, prav tako pa tudi v primeru, če tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00004150
ZMZ-1 člen 49, 49/6, 50, 50/1. ZPP člen 343, 343/4. ZUS-1 člen 64, 64/1-2, 64/1-3, 64/1-4.
mednarodna zaščita - umik prošnje za mednarodno zaščito - zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo
Zaradi umika prošnje za priznanje mednarodne zaščite je v obravnavanem primeru prenehal tudi pravni interes tožene stranke za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje. Glede na stanje zadeve, ko je njena odločba odpravljena s sodbo prvostopnega sodišča, tudi morebitna ugoditev njeni pritožbi ne bi vplivala na njen pravni položaj, saj je vloga prosilca za mednarodno zaščito, o kateri se v tej zadevi odloča, umaknjena. Pri tem Vrhovno sodišče pripominja, da umika ni mogoče preklicati. Tožena stranka, katere interes je v tem, da zakonito izvršuje svoje pristojnosti, torej zakonito odločanje, pa na vsebinsko stališče sodišča prve stopnje glede materialnega prava tudi ne bo vezana, s tem pa tudi ni več podan njen pravni interes za odločanje o njeni pritožbi.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS00004071
ZMZ-1 člen 17, 17/2, 71, 71/2.
mednarodna zaščita - mladoletnik - postavitev izvedenca - izvedba glavne obravnave - prosilčeva starost - polnoletnik - osebni razgovor
Prvostopenjsko sodišče je bilo s tem, ko je na podlagi vsebine tožnikovih izjav v postopku presodilo, da obstaja dvom v njegovo starost, dolžno ravnati v skladu drugim odstavkom 71. člena ZMZ-1 in izvesti glavno obravnavo.
Uporaba 17. člena ZMZ-1, upoštevaje jezikovno razlago, pride v poštev šele tedaj, ko obstaja dvom v starost mladoletnika brez spremstva. Ker pa je toženka ugotovila, da ni dvoma o tožnikovi polnoletnosti, ob takšnem ugotovljenem dejanskem stanju ni bila dolžna postaviti izvedenca za oceno tožnikove starosti. Toženka utemeljeno opozarja, da bi lahko sodišče prve stopnje samo postavilo izvedenca, če je ocenilo, da dvom obstaja. Vrhovno sodišče pa zgolj pripominja, da v skladu z upravnosodno prakso tudi v takem primeru postavitev izvedenca ni obligatorna, saj gre zgolj za možnost in ne obvezen način ugotavljanja mladoletnikove starosti.
ZUS-1 člen 21, 62, 77. ZIS člen 107a, 3a. ZPP člen 132, 339, 339/2-8.
pritožba - omejitev dostopa do spletnih strani - vročanje - elektronsko vročanje - pravica do izjave - igre na srečo - nadzor nad prirejanjem iger na srečo
. Postopek omejitve dostopa do spletnih strani je določen v 107.a členu ZIS, ta ne določa, da mora sodišče prve stopnje predlog omejitve dostopa nadzornega organa vročiti ponudniku storitev informacijske družbe in s tem omogočiti, da se o predlogu izjavi. V obravnavanih postopkih se glede procesnih vprašanj, ki niso urejena v ZIS, smiselno uporablja Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ta v svojem 62. členu določa, da lahko sodišče prve stopnje odloči brez predhodne izjave strank le v primeru, če to zakon izrecno določa. Določba pomeni garancijo za upoštevanje pravice do izjave, ki je kot splošno pravilo določena v 21. členu ZUS-1. Ker zakonska določba, ki bi omejevala pravico do izjave v postopkih omejitve dostopa do spletnih strani ne obstoji, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, da je pritožnici predlog nadzornega organa vročilo in ji dalo možnost, da nanj odgovori v postavljenem roku.
Ker revident ne uveljavlja nobenega izmed zakonsko določenih pogojev za dovoljenost revizije po drugem odstavku 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče na podlagi 89. člena ZUS-1 zavrglo revizijo kot nedovoljeno.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso konkretizirane - preklic soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času
Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, revident ni navedel, niti ni izkazal zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.