• Najdi
  • <<
  • <
  • 32
  • od 50
  • >
  • >>
  • 621.
    VSRS Sodba I Ips 5964/2013
    7.9.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS00004286
    KZ-1 člen 54, 57, 57/3, 211, 211/1.
    kršitev kazenskega zakona - nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - zakonski znaki - odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba - posebni pogoj - premoženjska korist
    V obravnavanem primeru kazenskopravni očitek obsojenki vsebuje vse zakonske znake nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena v zvezi s 54. členom KZ-1. Kaznivo dejanje poslovne goljufije predstavlja posebno obliko goljufije in je torej nasproti kaznivemu dejanju goljufije, ki je inkriminirano v 211. členu KZ-1, specialno kaznivo dejanje. Kaznivo dejanje poslovne goljufije se od kaznivega dejanja goljufije ne loči le po tem, da je preslepitev storjena pri opravljanju gospodarske dejavnosti, temveč tudi po tem, da pri kaznivem dejanju poslovne goljufije ni nujno, da je goljufiv namen podan že ob sklenitvi posla, ter da storilec pri kaznivem dejanju poslovne goljufije prikazuje, da bodo obveznosti izpolnjene, ali prikrije, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene, v obeh primerih pa se izpolnitev oziroma neizpolnitev obveznosti nanaša na bodoče obdobje.

    Napačno je stališče vložnikov zahteve, da če niso podani znaki specialnega kaznivega dejanja (v obravnavanem primeru kaznivega dejanja poslovne goljufije) obsojenka ne bi smela biti spoznana za krivo storitve splošnega oziroma temeljnega kaznivega dejanja (v obravnavanem primeru kaznivega dejanja goljufije). V konkretnem primeru so bili v obtožnem aktu zoper obsojenko opisani vsi zakonski znaki nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, zato je sodišče utemeljeno sledilo obtožnemu predlogu ter obsojenko spoznalo za krivo storitve tega kaznivega dejanja.

    Določitev posebnega pogoja vrnitve premoženjske koristi v konkretni kazenski zadevi ni nezakonita, ker obsojenka s takšnim zneskom protipravno pridobljene premoženjske koristi, kot je določen v posebnem pogoju, ne bi bila okoriščena. Prav tako je za takšno odločitev, kot je razvidno iz razlogov sodbe, obstajal veljavni pravni naslov - pravnomočne odločbe Upravne enote Ljubljana. Odločitev višjega sodišča je po presoji Vrhovnega sodišča nezakonita, ker je pritožbeno sodišče na pravnomočno ugotovljena dejstva v zvezi s (slabim) premoženjskim stanjem obsojenke, s kršitvijo svoje diskrecijske pravice, napravilo napačno pravno presojo, da je obsojenka v letu in pol po pravnomočnosti sodbe sposobna oškodovanki plačati znesek 5.836,06 EUR. Takšna odločitev sodišča namreč pomeni kršitev določbe tretjega odstavka 57. člena KZ-1.
  • 622.
    VSRS Sodba II Ips 44/2017
    7.9.2017
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00003863
    OZ člen 280, 280/2, 839, 839/1, 839/2. ZOR člen 305, 305/2.
    prodajna pogodba za nepremičnino - izpolnitev pogodbene obveznosti - plačilo kupnine - izpolnitev tretji osebi - veljavnost izpolnitve - posredniška pogodba - posrednik - naknadna odobritev načina izpolnitve - dopuščena revizija
    Vse ugotovljene okoliščine omogočajo pravni zaključek, da je tožnik drugačno izpolnitev od dogovorjene (torej plačilo tretjemu - posredniku in ne tožniku na roke) naknadno (po nastanku obveznosti) odobril.

    izpolnitev pogodbene obveznosti - izpolnitev tretjemu - veljavnost izpolnitve - plačilo kupnine - posredniška pogodba - posrednik - naknadna odobritev načina izpolnitve
  • 623.
    VSRS Sodba I Ips 8618/2011
    7.9.2017
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VS00005940
    ZKP člen 372, 372-3.. KZ-1 člen 54, 54/1.
    kršitev kazenskega zakona - pravnomočno razsojena zadeva res iudicata - nadaljevano kaznivo dejanje - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) - isti historični dogodek - ista pravno pomembna dejstva - pravna opredelitev kaznivega dejanja
    Za presojo ali gre za ista dejanja, velja naravni kriterij, to je v prvi vrsti dejstva in okoliščine historičnega dogodka, o katerih je že bilo razsojeno. Kriterij pravne narave pa bo potrebno upoštevati samo tedaj, ko dejanja, ki niso zajeta v konstrukciji nadaljevanega kaznivega dejanja, o kateri je že bilo razsojeno, ne morejo biti samostojen predmet nove obtožbe.
  • 624.
    VSRS Sodba II Ips 330/2015
    7.9.2017
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00003857
    OZ člen 352, 352/1.
    povrnitev nepremoženjske škode - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - skrbnost oškodovanca
    Zmotno je stališče revidenta, da je za začetek teka zastaralnega roka bistveno njegovo subjektivno zavedanje. Določena stopnja skrbnosti se namreč zahteva tudi od oškodovanca samega: četudi ta za obseg škode morebiti ne ve, zastaranje prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni skrbnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočali uveljaviti odškodninski zahtevek.
  • 625.
    VSRS Sklep II DoR 127/2017
    7.9.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VS00008587
    ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 82.
    dopuščena revizija - razlaga pogodbe - razlaga jasnih pogodbenih določil - najemna pogodba za stanovanje
    Revizija dopuščena glede razlage 4. točke Dogovora o načinu poravnave odvetniških stroškov.
  • 626.
    VSRS Sklep II DoR 252/2017
    7.9.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VS00004476
    ZPP člen 367, 367/4, 377, 384, 384/4. ZNP člen 34, 37. ZZZDR člen 10a, 106, 106/4.
    dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - spor iz razmerij med starši in otroki - določitev stikov med staršem in otrokom - dovoljenost revizije
    Ne ZZZDR v delu, ki se nanaša na odločanje v stikih, ne ZPP v delu, ki ureja postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki, ne določa dovoljenosti revizije v teh zadevah, kar pomeni, da je (tudi) Vrhovno sodišče ne more dopustiti.
  • 627.
    VSRS Sklep II DoR 148/2017
    7.9.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VS00004472
    SPZ člen 43. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
    predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje lastninske pravice - posest nepremičnine - dobra vera
    Vrhovno sodišče je na predlagano vprašanje glede dobrovernosti odgovorilo že v zadevi II Ips 176/2013 z dne 21. 5. 2015.
  • 628.
    VSRS Sklep II DoR 161/2017
    7.9.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00004483
    ZPP člen 367a, 367c. OZ člen 131.
    predlog za dopustitev revizije - povrnitev premoženjske škode - posedanje zgradbe - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
    Predlog za dopustitev revizije se zavrne.
  • 629.
    VSRS Sklep I Kr 34/2017
    7.9.2017
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VS00004277
    ZKP člen 35, 35/1.. ZP-1 člen 59, 59/3, 67, 67/1.
    prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - videz nepristranskosti - prekrškovni postopek
    Okoliščina, da je v konkretni prekrškovni zadevi storilec mož ene izmed sodnic Višjega sodišča v Kopru, in dejstvo, da je bil prvotno v tej zadevi plačilni nalog zaradi obravnavanega prekrška izdan tej sodnici, utemeljujeta zaključek, da obstajajo okoliščine, ki bi utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja.
  • 630.
    VSRS Sklep Cp 11/2017
    7.9.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
    VS00003503
    Uredba Komisije (EU) št. 44/2011 z dne 20. januarja 2011 o določitvi izvoznih nadomestil za mleko in mlečne izdelke člen 34, 34-1, 35. ZPP člen 399, 399/2-8.
    razglasitev izvršljivosti tuje sodne odločbe - procesni javni red - izvirnik sodbe - meje preizkusa - ugovor zastaranja
    Postopek razglasitve izvršljivosti tuje sodne odločbe (eksekvature) je v prvi fazi izključno formalen, obstoj vsebinskih razlogov iz 34. in 35. člena Uredbe Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. december 2000 (v nadaljevanju Uredba Bruselj I) je pridržan za drugo fazo, ko sodišče odloča o morebitnem ugovoru nasprotnega udeleženca. Iz tako zasnovanega postopka jasno sledi, da sodišče preizkuša obstoj razlogov iz 34. in 35. člena Uredbe Bruselj I izključno v mejah ugovornih razlogov. Ti morajo biti zato določni, konkretni in jasni. Ta zahteva velja tembolj, ko gre za pritožbeni postopek.
  • 631.
    VSRS Sklep II DoR 236/2017
    7.9.2017
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VS00003166
    OZ člen 353, 353/2, 360. ZPP člen 367a, 367c, 367c/3.
    dopuščena revizija - odškodninska terjatev za škodo povzročeno s kaznivim dejanjem - zastaranje - pretrganje zastaranja - nepremagljive ovire - vpliv kazenskega postopka na tek zastaranja
    Revizija se dopusti glede vprašanj pretrganja zastaranja po drugem odstavku 353. člena Obligacijskega zakonika in zadržanja zastaranja po 360. členu OZ.
  • 632.
    VSRS Sklep X Ips 379/2015
    6.9.2017
    ENERGETIKA - UPRAVNI SPOR
    VS00003135
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. EZ-1 člen 372, 372/1, 372/10. - člen 2, 2-18, 9, 9/2, 16, 18.
    dovoljenost revizije - sofinanciranje iz javnih sredstev - podpora električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane - natančna in konkretna opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - jasna zakonska določba - splošno vprašanje - vsebina obravnavane zadeve
    Prvo vprašanje je splošno in ne zadosti kriterijem ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča za dovoljenost revizije zaradi pomembnega pravnega vprašanja (konkretizirano pravno vprašanje, pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, od katerega bi bila odvisna odločitev v konkretni zadevi). Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje.

    Odgovor na drugo vprašanje (podpora upravičencu ali napravi) izhaja iz jasne določbe EZ-14, veljavnega v času odločanja upravnega organa (in sodišča prve stopnje). Upravičenec do podpore je proizvajalec, ki proizvaja električno energijo v napravi, ta pa mora izpolnjevati določene pogoje (da deluje na obnovljivi vir energije, da ima veljavno deklaracijo).

    Predmet presoje v obravnavani zadevi ni odločba, s katero je upravni organ (zaradi spremembe lastništva proizvodne naprave) razveljavil odločbo o dodelitvi podpore, izdano prejšnjemu lastniku te naprave, zato odločitev v zadevi ni odvisna od odgovora na tretje vprašanje (razveljavitev ali sprememba odločbe pri prodaji naprave).

    . Četrto vprašanje je splošno, saj iz njega ni razvidno, s katero določbo EZ-1 in Ustave RS naj bi bili v nasprotju določbi osemnajste alineje 2. člena ter drugega odstavka 9. člena Uredbe glede določitve starosti proizvodne naprave, ko se le-ta ocenjuje za prvega investitorja ter nato (v primeru prodaje) za njegovega pravnega naslednika, če tudi ta zaprosi za podporo.

    Prav tako je jasen odgovor na peto vprašanje (razlika med prejemnikom podpore in upravičenostjo do podpore). Upravičenec do podpore je tisti, čigar vlogi za dodelitev podpore je pristojni upravni organ ugodil in mu izdal odločbo o dodelitvi podpore (18. člen v zvezi s 16. členom Uredbe), prejemnik podpore pa je tisti, ki prejema podporo po pogodbi o zagotavljanju podpore, sklenjeni na podlagi odločbe o dodelitvi podpore.

    Odgovor na šesto vprašanje izhaja iz jasne določbe desetega odstavka 372. člena EZ-1. Pristojni organ mora torej v vsakem primeru ob odločanju o upravičenosti do podpore ugotavljati starost proizvodne naprave, saj je nanjo vezano časovno trajanje zagotavljanja podpore proizvajalcu.

    Revident svojih navedb o zelo hudih posledicah izpodbijanega akta ni izkazal.
  • 633.
    VSRS Sklep X Ips 258/2015
    6.9.2017
    ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - UPRAVNI SPOR
    VS00003018
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZEKom-1 člen 6, 6/4.
    dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - vprašanje, ki se nanaša na upravni postopek
    Vprašanje, ki ga zastavlja revidentka, se nanaša na uporabo oziroma razlago določb ZUP - obnova postopka po 1. točki 260. člena ZUP oziroma pogoji za dovoljenost po tej določbi, torej na upravni postopek. Vrhovno sodišče v revizijskem postopku pravilnosti upravnega postopka ne presoja. Pomembno pravno vprašanje, ki naj bi utemeljilo dovoljenost revizije, se mora zato nanašati na pravno vprašanje iz zakonsko določenega obsega presoje Vrhovnega sodišča v revizijskem postopku. Revidentka pa ni navedla v čem naj bi bilo navedeno pravno vprašanje povezano s pomembnimi pravnimi vprašanji, ki bi se nanašala na pravilnost postopka v upravnem sporu (po ZUS-1).

    Razlog za dovoljenost revizije ne more temeljiti na (zatrjevani) neenotni sodni praksi glede vprašanja, ki ni predmet revizijske presoje.
  • 634.
    VSRS Sodba in sklep I Up 239/2016
    6.9.2017
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00005403
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 7, 7/2, 13, 13/1.
    mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - predhodno odločanje SEU - prekinitev postopka do odločitve SEU - nezakonit vstop v državo članico EU - humanitarni razlogi - nezakonito prečkanje meje države članice eu
    Prvi odstavek 13. člena Uredbe Dublin III je treba razlagati tako, "da je treba šteti, da je državljan tretje države - čigar vstop so organi prve države članice, ki so bili soočeni s prihodom izjemno velikega števila državljanov tretjih držav, ki so želeli prečkati to državo članico, da bi v drugi državi članici vložili prošnjo za mednarodno zaščito, tolerirali, ne da bi izpolnjeval pogoje za vstop, ki načeloma morajo biti izpolnjeni v tej prvi državi članici - "nezakonito prečkal" mejo navedene prve države članice v smislu te določbe."

    Pojem "nezakonit prehod meje" iz prvega odstavka 13. člena Uredbe Dublin III zajema tudi položaj, v katerem država članica na svoje ozemlje sprejme državljane države, ki ni članica EU, s sklicevanjem na humanitarne razloge, če te osebe ne izpolnjujejo pogojev za vstop, ki načeloma veljajo za državljane teh držav.

    Država članica na podlagi drugega stavka prvega odstavka 13. člena Uredbe Dublin III ne more biti več odgovorna, če je na dan, ko je prosilec prvič vložil prošnjo za mednarodno zaščito v državi članici, rok dvanajstih mesecev po nezakonitem prehodu te meje že iztekel.
  • 635.
    VSRS Sodba X Ips 314/2016
    6.9.2017
    SOCIALNO ZAVAROVANJE - UPRAVNI SPOR
    VS00006995
    ZUTD člen 65, 65/3. ZUS-1 člen 65, 94, 94/1.
    dovoljena revizija - vračilo denarnega nadomestila za čas brezposelnosti - vzročna zveza - zmotna uporaba materialnega prava
    Po presoji Vrhovnega sodišča ima Zavod na podlagi 140. člena ZUTD pravico zahtevati vrnitev izplačanih nadomestil za primer brezposelnosti le od tistega delodajalca, ki je neposredno povzročil nastanek brezposelnosti, ki je bila podlaga za pridobitev pravice do nadomestila.

    V obravnavanem primeru odločbe o priznanju pravice, ki so bile odpravljene, niso bile izdane kot posledica nastanka brezposelnosti zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri revidentu, temveč izključno zaradi nastanka brezposelnosti kot posledice prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu iz drugega razloga in za obdobje po 15. 3. 2010 (pogodba o zaposlitvi, sklenjena z revidentom, pa je bila zavarovancu odpovedana že 25. 8. 2009). Denarno nadomestilo za primer brezposelnosti se tako v obravnavanem primeru ni nanašalo na obdobje brezposelnosti, ki je sledilo prenehanju pogodbe o zaposlitvi pri revidentu, temveč šele obdobju brezposelnosti, ki je sledilo prenehanju pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu.
  • 636.
    VSRS Sklep X Ips 231/2017
    6.9.2017
    UPRAVNI SPOR
    VS00005420
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. URS člen 49, 67, 71, 74, 153.
    dovoljenost revizije - gradnja na kmetijskem zemljišču - pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje - zelo hude posledice niso izkazane
    Splošna vprašanja, ki ne povzročajo dilem in ne prispevajo k razvoju sodne prakse ali k pravni varnosti, za dovoljenost revizije ne zadoščajo.
  • 637.
    VSRS Sklep I Up 195/2017
    6.9.2017
    IGRE NA SREČO - UPRAVNI SPOR
    VS00002857
    ZUS-1 člen 21, 62, 77. ZIS člen 107a, 3a. ZPP člen 132, 339, 339/2-8.
    pritožba - omejitev dostopa do spletnih strani - vročanje - elektronsko vročanje - pravica do izjave - igre na srečo - nadzor nad prirejanjem iger na srečo
    . Postopek omejitve dostopa do spletnih strani je določen v 107.a členu ZIS, ta ne določa, da mora sodišče prve stopnje predlog omejitve dostopa nadzornega organa vročiti ponudniku storitev informacijske družbe in s tem omogočiti, da se o predlogu izjavi. V obravnavanih postopkih se glede procesnih vprašanj, ki niso urejena v ZIS, smiselno uporablja Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ta v svojem 62. členu določa, da lahko sodišče prve stopnje odloči brez predhodne izjave strank le v primeru, če to zakon izrecno določa. Določba pomeni garancijo za upoštevanje pravice do izjave, ki je kot splošno pravilo določena v 21. členu ZUS-1. Ker zakonska določba, ki bi omejevala pravico do izjave v postopkih omejitve dostopa do spletnih strani ne obstoji, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, da je pritožnici predlog nadzornega organa vročilo in ji dalo možnost, da nanj odgovori v postavljenem roku.
  • 638.
    VSRS Sklep X Ips 259/2017
    6.9.2017
    UPRAVNI SPOR
    VS00003067
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
    dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso konkretizirane - preklic soglasja za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času
    Trditveno in dokazno breme za izpolnjevanje pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

    Vprašanja, na katero naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, revident ni navedel, niti ni izkazal zelo hudih posledic izpodbijane odločitve.
  • 639.
    VSRS Sklep X Ips 174/2017
    6.9.2017
    INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
    VS00005406
    ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZDR-1 člen 4, 5, 13, 13/2, 18.
    dovoljenost revizije - zavrženje revizije - elementi delovnega razmerja - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - splošno vprašanje
    Iz branja določb 4. člena v povezavi s 5., 13. in 18. členom ZDR-1) jasno izhaja, da če so v konkretnem pravnem razmerju elementi delovnega razmerja dejansko podani, ne glede na morebitno drugačno poimenovanje sklenjene pogodbe ali drugačno ureditev medsebojnih pravic, kot to določajo delovnopravne norme, in ne glede na to, da gre za sodelovanje dveh gospodarskih subjektov (v konkretnem primeru d. o. o. in s. p.), dela v tem pravnem razmerju ni dopustno opravljati na podlagi pogodbe civilnega prava, temveč le na podlagi pogodbe o zaposlitvi.

    Vprašanje je zastavljeno na splošni ravni in zahteva le splošen odgovor, ki izhaja iz jasne določbe drugega odstavka 13. člena ZDR-1. Ta določa, da če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4. členom ZDR-1, se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon (elementi delovnega razmerja torej morajo obstajati in se zgolj ne domnevajo).
  • 640.
    VSRS Sodba in sklep I Up 309/2016
    6.9.2017
    PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
    VS00005419
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 13, 13/1, 17.
    mednarodna zaščita - prošnja za mednarodno zaščito - Uredba (EU) št. 604/2013 - migrantski tok - organizacija prehoda meje s strani organov države članice zaradi tranzita v drugo državo članico - sistemske pomanjkljivosti - nezakonit prehod zunanje meje - predaja odgovorni državi članici - vprašanje za predhodno odločanje SEU - prekinitev postopka do odločitve SEU
    Toleriranje prečkanja prve države članice državljanu tretje države, ne da bi ta oseba izpolnjevala pogoje, ki načeloma morajo biti izpolnjeni v tej prvi državi članici za vstop v to državo, ne pomeni zakonitega prečkanja meje te prve države članice. Niti okoliščina, da je do prečkanja meje prišlo v položaju, ki ga je zaznamoval prihod izjemno velikega števila državljanov tretjih držav, ki so želeli pridobiti mednarodno zaščito, ne more vplivati na razlago ali uporabo prvega odstavka 13. člena Uredbe Dublin III.

    Dovolitev vstopa državljana tretje države v državo članico EU tudi s sklicevanjem na humanitarne razloge, ne more vplivati na presojo nezakonitosti prehoda meje kot elementa za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito po merilu iz prvega odstavka 13. člena Uredbe Dublin III.
  • <<
  • <
  • 32
  • od 50
  • >
  • >>