ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 260, 260-1.
davki - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta - nedovoljen revizijski razlog - zmotna uporaba materialnega prava - obnovitveni razlogi - dovoljenost revizije - zelo hude posledice - zavrženje predloga za obnovo postopka
Po ustavljeni praksi Vrhovnega sodišča v sporu o dopustnosti obnove, za kar gre v obravnavani zadevi, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti.
Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZUP glede na 85. člen ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog.
Dejstvo, da je revidentka izvedela za pravno stališče Ustavnega sodišča v odločbi U-I-125/14-17 z dne 19. 2. 2015, da je bil 193. člen Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki v obravnavanem primeru predstavlja pravno podlago za določitev davčne osnove, v neskladju z Ustavo, po presoji Vrhovnega sodišča pomeni kvečjemu uveljavljanje zmotne uporabe materialnega prava, ki pa ni razlog za obnovo postopka po 260. členu ZUP.
davčna oprostitev - ustanova - oseba javnega prava
ZDoh-2 v prvi alineji 1. točke 107. člena izrecno ne opredeljuje, za katero vrsto ustanove gre (oziroma v kakšnem pomenu). Ker pa iz sistemske in teleološke razlage te norme izhaja, da je treba navedeni pojem razlagati širše, je torej treba tam uporabljeni pojem "ustanove" glede na navedeno razlagati tako, da vključuje tudi izobraževalne ustanove, predvsem osebe javnega prava, torej kamor sodi tudi Univerza v Ljubljani.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - neenotna sodna praksa - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme
Zgolj sklicevanje na drugo zadevo sodišča prve stopnje, brez opredelitve konkretnega pravnega vprašanja in primerjave dejanskega stanja iz izpodbijane sodbe s sodno odločbo, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala, za pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadošča.
Posledice, na katere se revident sklicuje, niso neposredna posledica odločbe, ki jo je izpodbijal v tem upravnem sporu, temveč so posledica odločbe o odmeri dohodnine, ki pa ni predmet tega upravnega spora, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
upravni spor - tožba - pravni interes za tožbo - pravni interes
Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da odločitve davčnih organov še ni, zato tožeča stranka nima pravnega interesa za tožbo zoper ta del odločbe. Če pa nima pravnega interesa, je treba tako tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči.
Če v roku sodna taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (drugi odstavek). ZST-1 določa, da o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena). Navedeno pomeni, da mora stranka vložiti predlog za taksno oprostitev v roku, v katerem je dolžna plačati sodno takso. Pravočasno vložen predlog ima za posledico, da sodišče po neuspešno pretečenem roku za plačilo ne sme šteti, da je stranka umaknila tožbo.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 87, 94, 94/2. ZDavP-2 člen 5, 68, 68/5, 74, 74/3, 74/4. ZDPN-2 člen 11, 13, 13/2, 16, 16/3.
dovoljena revizija - vrednostni kriterij - nova dejstva in novi dokazi v reviziji - davek na promet nepremičnin - navidezen pravni posel - davčno izogibanje - dokazovanje navideznosti pogodbe - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilna uporaba materialnega prava
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe ne izhaja, kaj je sodišče razumelo pod pojmom navideznega pravnega posla oziroma kakšno vsebino mu je dalo.
Sodišče prve stopnje pojma navideznega pravnega posla kot instituta materialnega prava ni uporabilo v skladu z njegovo vsebino, zaradi česar je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 343, 343/1, 343/4.
stalno prebivanje tujca - nedovoljena pritožba - pravniški državni izpit - poziv sodišča
Upoštevaje razloge odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-74/14 z dne 17. 6. 2015, je Vrhovno sodišče pritožnika pozvalo na predložitev potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, vendar ga ta v postavljenem roku ni predložil. Ker v postopku ni bilo izkazano, da ima pritožnik opravljen pravniški državni izpit, je bila pritožba vložena po osebi, ki te pravice nima.
ZPP člen 9, 11, 286, 286b. OZ člen 299, 378. ZS člen 110, 110/2. ZDen člen 72, 72/2.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - pravnomočnost denacionalizacijske odločbe - zastaranje - nastop zamude - prekluzija - načelo popolnosti - načelo vestnosti in upoštevanja - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - vezanost na načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - odstop od načelnega pravnega mnenja - odstop od sodne prakse - ovrženje (overrulling) - razlikovanje (distinguishing) - zamudne obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Temeljno načelo iz 9. člena ZPP je bilo merilo za neuporabo sankcije iz zadnjega odstavka 286. člena ZPP. Uporaba navedenega pravila (oziroma uporaba sankcije iz navedenega pravila) v danem primeru namreč ne bi uresničevala nobene temeljne pravne vrednote, marveč bi jo prekršila. Če bi namreč tožena stranka ravnala pošteno ter se ne bi sklicevala le na prima facie parcialno dejansko gradivo, potem se vprašanje (ne)uporabe pravila o prekluziji, sploh ne bi moglo pojaviti. Čim pa je tako, potem zaščita pravnega pravila o prekluziji prek vztrajanja pri njeni sankciji z neupoštevanjem prepoznega procesnega gradiva, ni utemeljena in tudi ne potrebna. Potrebnost in utemeljenost te sankcije se namreč odraža v učinku generalne prevencije, ki naj zagotovi učinkovito uporabo načela hitrosti postopka (11. člena ZPP). Nedopustno bi bilo, če bi sodišče slednje načelo uresničevalo z nepoštenimi in protipravnimi sredstvi.
Revidentka ni izkazala, da bi izpodbijana odločitev glede teka obresti odstopala od ustaljene sodne prakse. Ravno nasprotno, ustaljena sodna praksa se je izoblikovala na podlagi načelnega pravnega mnenja občne seje VS z dne 26. 6. 2002 in, kar je bistveno, izpodbijana odločitev je s takšno sodno prakso skladna.
Načelno pravno mnenje je za senate Vrhovnega sodišča obvezno (drugi odstavek 110. člena Zakona o sodiščih - v nadaljevanju ZS). Spremeniti jih je mogoče le na novi občni seji. Utemeljen razlog za spremembo je enak razlogom, iz katerih je ustavno dopustno odstopiti od ustaljene sodne prakse. Odstop je dopusten tedaj, ko za to obstajajo novi razlogi, argumenti; takšni, ki z močjo prepričljivosti ovržejo (overrulling) dotedanje sodnopravno stališče ali tedaj, ko so v konkretni zadevi podani posebni razlogi; takšni, ki z argumentom razlikovanja utemeljujejo obstoj prekrite praznine v obstoječem sodnem pravu ter podobno kot pri teleološki redukciji narekujejo njegovo neuporabo zaradi razlikovanja (distinguishing).
Zmotno je stališče revidenta, da je za začetek teka zastaralnega roka bistveno njegovo subjektivno zavedanje. Določena stopnja skrbnosti se namreč zahteva tudi od oškodovanca samega: četudi ta za obseg škode morebiti ne ve, zastaranje prične teči, ko bi glede na vse okoliščine primera ob običajni skrbnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočali uveljaviti odškodninski zahtevek.
krajevna pristojnost - spor o krajevni pristojnosti - kraj storitve kaznivega dejanja - sedež oškodovanca - gospodarska družba
Prepovedana posledica kaznivega dejanja poslovne goljufije (nastanek premoženjske škode) ni nastala z izpolnitvenim ravnanjem oškodovanke, temveč z obdolženčevim neplačilom zapadlih računov za dobavljeno in montirano opremo. Kraj nastanka take škode je mogoče presojati le na podlagi sedeža oškodovanke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00006594
ZASP člen 12, 31-2, 31, 81, 81/1, 105, 106. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. - člen 1.
dopuščena revizija - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - javna priobčitev glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - višina honorarja - uporaba tarife - primernost tarife
Revizija se dopusti glede pravnih vprašanj:
- ali sme SAZAS na podlagi dovoljenja Urada za intelektualno lastnino kolektivno upravljati z glasbo, ki se priobči hkrati z avdiovizualnim delom kot njegovim sestavnim delom in ni bila ustvarjena posebej za uporabo v tem avdiovizualnem delu (t.i. predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih);
- ali tarifni del Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Ur. L. RS št. 29/1998) zajema oziroma vključuje tudi glasbo, ki se priobči v avdiovizualnih delih, ne glede na to, ali je bila glasba ustvarjena posebej za uporabo v tem avdiovizualnem delu ali ne;
- ali je sodišče pristojno presojati primernost veljavne tarife, če so podane okoliščine, ki izkazujejo njeno pomembno odstopanje od tarif za istovrstne pravice in primere v drugih državah EU in druge okoliščine, ki izkazujejo njeno pretirano višino.
kršitev kazenskega zakona - nadaljevano kaznivo dejanje goljufije - zakonski znaki - odločba o kazenski sankciji - pogojna obsodba - posebni pogoj - premoženjska korist
V obravnavanem primeru kazenskopravni očitek obsojenki vsebuje vse zakonske znake nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena v zvezi s 54. členom KZ-1. Kaznivo dejanje poslovne goljufije predstavlja posebno obliko goljufije in je torej nasproti kaznivemu dejanju goljufije, ki je inkriminirano v 211. členu KZ-1, specialno kaznivo dejanje. Kaznivo dejanje poslovne goljufije se od kaznivega dejanja goljufije ne loči le po tem, da je preslepitev storjena pri opravljanju gospodarske dejavnosti, temveč tudi po tem, da pri kaznivem dejanju poslovne goljufije ni nujno, da je goljufiv namen podan že ob sklenitvi posla, ter da storilec pri kaznivem dejanju poslovne goljufije prikazuje, da bodo obveznosti izpolnjene, ali prikrije, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene, v obeh primerih pa se izpolnitev oziroma neizpolnitev obveznosti nanaša na bodoče obdobje.
Napačno je stališče vložnikov zahteve, da če niso podani znaki specialnega kaznivega dejanja (v obravnavanem primeru kaznivega dejanja poslovne goljufije) obsojenka ne bi smela biti spoznana za krivo storitve splošnega oziroma temeljnega kaznivega dejanja (v obravnavanem primeru kaznivega dejanja goljufije). V konkretnem primeru so bili v obtožnem aktu zoper obsojenko opisani vsi zakonski znaki nadaljevanega kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, zato je sodišče utemeljeno sledilo obtožnemu predlogu ter obsojenko spoznalo za krivo storitve tega kaznivega dejanja.
Določitev posebnega pogoja vrnitve premoženjske koristi v konkretni kazenski zadevi ni nezakonita, ker obsojenka s takšnim zneskom protipravno pridobljene premoženjske koristi, kot je določen v posebnem pogoju, ne bi bila okoriščena. Prav tako je za takšno odločitev, kot je razvidno iz razlogov sodbe, obstajal veljavni pravni naslov - pravnomočne odločbe Upravne enote Ljubljana. Odločitev višjega sodišča je po presoji Vrhovnega sodišča nezakonita, ker je pritožbeno sodišče na pravnomočno ugotovljena dejstva v zvezi s (slabim) premoženjskim stanjem obsojenke, s kršitvijo svoje diskrecijske pravice, napravilo napačno pravno presojo, da je obsojenka v letu in pol po pravnomočnosti sodbe sposobna oškodovanki plačati znesek 5.836,06 EUR. Takšna odločitev sodišča namreč pomeni kršitev določbe tretjega odstavka 57. člena KZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00004367
ZASP člen 81, 157. - tarifna številka 7, 7/2-2.
dopuščena revizija - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - javna priobčitev glasbenih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - določitev višine nadomestila - kabelska retransmisija avdiovizualnih del
Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve glede določitve višine avtorskega nadomestila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00004476
ZPP člen 367, 367/4, 377, 384, 384/4. ZNP člen 34, 37. ZZZDR člen 10a, 106, 106/4.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije - spor iz razmerij med starši in otroki - določitev stikov med staršem in otrokom - dovoljenost revizije
Ne ZZZDR v delu, ki se nanaša na odločanje v stikih, ne ZPP v delu, ki ureja postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki, ne določa dovoljenosti revizije v teh zadevah, kar pomeni, da je (tudi) Vrhovno sodišče ne more dopustiti.
predlog za dopustitev revizije - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - pravni interes - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP niso podani. Zato je toženčev predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - dokazni standard - dokazi za utemeljen sum - naknadno pridobljeni dokazi
Za presojo zakonitosti ukrepa podaljšanja pripora po drugem odstavku 272. člena ZKP so pomembne tiste okoliščine in dejstva, ki so obstajala do trenutka vložitve obtožnice oziroma ob odločanju o tožilčevem predlogu za podaljšanje pripora.
predlog za dopustitev revizije - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - presoja primernosti staršev za dodelitev otroka - ureditev stikov z otrokom - versko ali drugo prepričanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Odgovor na vprašanje, ki ga tožnica zastavlja v predlogu za dopustitev revizije, na načelni ravni ustreza ciljem, ki naj bi jih Vrhovno sodišče uresničilo na podlagi inštituta dopuščene revizije. Vendar pa mora biti pravno vprašanje relevantno tudi za odločitev v zadevi, v kateri je dopustitev revizije predlagana. V konkretnem primeru ko po izpodbijani sodbi versko prepričanje tožnice ter njegov vpliv na njeno osebnost, osebne in osebnostne značilnosti, niso bile okoliščine, ki bi bistveno vplivale na odločitev o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo, zaradi česar se Vrhovnemu sodišču do zastavljenega vprašanja ne bi bilo treba opredeliti.