KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00007499
ZKP člen 19, 19/1, 371, 371/1-11.. KZ-1 člen 37.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razveljavitev sodbe in vrnitev v novo sojenje - medsebojno nasprotje v razlogih sodbe - nasprotje med navedbami v razlogih sodb o vsebini listin in med samimi listinami - brez razlogov o odločilnih dejstvih - napeljevanje h kaznivemu dejanju - kazenska odgovornost napeljevalca - obseg odgovornosti - kaznivost napeljevanja - kvalitativni in kvantitativni eksces - naklep
Sodišče je na eni strani zaključilo, da je v začasni situaciji in prilogi naveden material na skladišču. Zagovornik v zvezi z navedenim zaključkom utemeljeno opozarja na kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP; zaključek sodišč (točke 56, 58 in 124 obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje ter točka 50 obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje) glede dejstva, da naj bi bil material v začasni situaciji oziroma prilogi naveden zgolj v drobnem tisku, je v precejšnjem nasprotju s samima tema listinama, saj je material v obeh listinah naveden v pisavi, ki se od siceršnje pisave, uporabljene v listinah, ne razlikuje. Sodišče je zaključilo, da material na skladišču skladno z javnim razpisom in pogodbo o sofinanciranju ne predstavlja podlage za izplačilo sredstev (pri čemer dejstvo, ali je bil material dejansko nabavljen in se je nahajal na skladišču, ni relevantno). Na drugi strani je sodišče obrazložilo, da je do preslepitve ministrstva prišlo na podlagi listin z lažno vsebino, pri čemer je zaključek o listinah z lažno vsebino posplošen in v nasprotju z zaključkom, da je v listinah naveden material. Sodišče je obstoj preslepitve utemeljilo na podlagi zaključka, da so bili ministrstvu predloženi lažni podatki, kar pa se, kot že navedeno, razlikuje od v izreku sodbe obsojencu očitanega zatrjevanja, da se v gradbene situacije in zahtevek za sofinanciranje investicije lahko vključi "material na skladišču". Nasprotje med navedenimi razlogi, ki so odločilni za izkazanost preslepitve, je precejšnje, saj na podlagi tako nasprotujočih si razlogov sodišča ni mogoče zaključiti, ali je v obravnavanem primeru prišlo do preslepitve ministrstva, s tem pa tudi, ali je podano obravnavano kaznivo dejanje. V obravnavani zadevi je tako podano precejšnje nasprotje med odločilnimi dejstvi, s čemer je podana kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Obrazložitev sodišča se nanaša na dejanje, ki se v izreku sodbe očita D. M. in A. E. kot njenemu pomočniku, pri čemer se sodišče z očitki izreka sodbe, ki se nanašajo na obsojenca v zvezi z izvedbo gradbenih del (torej katera dela so oziroma bi lahko bila opravljena do sredine decembra 2009) in z vprašanjem morebitnega (kvantitavnega) ekscesa D. M. ni ukvarjalo. Kot že navedeno, so v obravnavani zadevi dejstva v zvezi z izvedbo del do sredine decembra 2009 odločilna za presojo (konkretnih) zakonskih znakov obsojencu očitanega napeljevanja. Ker izpodbijana sodba sodišča prve stopnje o delih, ki so oziroma bi lahko bila izvedena do sredine decembra 2009 nima razlogov, je podana kršitev 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Zagovornik po presoji Vrhovnega sodišča prav tako utemeljeno opozarja na nejasne razloge sodišč v zvezi z napeljevalčevim naklepom, ki se mora nanašati na napeljevanje in na kaznivo dejanje, h kateremu napeljevalec napeljuje (kršitev 2. točke prvega odstavka 420. člena v zvezi z 11. točko prvega odstavka 371. člena ZKP).
V konkretnem primeru, ko je toženka objavila očitke o tožnikovem nepoštenem, celo nezakonitem delovanju, ki so zlahka preverljivi, bi tožnik lahko dosegel namen popravka le, če bi bil njegov odgovor vsebinski.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00007188
OZ člen 190, 190/3, 990. ZPP člen 7, 205, 205/1-3, 207, 207/2, 339, 339/2-14.
plačilo - družbena pogodba (societas) - skupni namen družbenikov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obseg obrazložitve odločbe sodišče druge stopnje - razpravno načelo - prekinitev postopka zaradi prenehanja družbe - izjema od pravila
Ugotovitve o širšem skupnem projektu med tožnikom, prvo toženko in A. A., katerega sestavni del je bila tudi pridobitev kredita s strani tožnika, ki je bil potreben za ustanovitev vmesne družbe in zagon igralniške dejavnosti v kazinu, ustrezajo bistvenim značilnostim družbene pogodbe (990. člen OZ), to sta skupni namen družbenikov in prizadevaje družbenikov za skupni namen.
Zoper pravnomočno sodbo o tožbenem zahtevku, za katerega tožeča stranka vrednosti spornega predmeta ni navedla, po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča revizija ni dovoljena.
tožba na nedopustnost izvršbe - skupno premoženje zakoncev - darilo enemu od zakoncev - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - gradnja na tujem zemljišču - vlaganja v tujo nepremičnino - stanovanjska hiša - nastanek nove stvari
Za pridobitev skupne lastnine zakoncev z vlaganji v obstoječo zgradbo enega zakonca kot njegovo dotedanje posebno premoženje niso relevantna kakršnakoli vlaganja in je zato potrebna presoja z vidika ohranitve ali morebitne spremembe identitete zgradbe kot posledice skupnih vlaganj. Pravni standard nove stvari v smislu določb o gradnji na tujem zemljišču je po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča izpolnjen, če gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali če gre za spremenjeno identiteto zgradbe. Če gre samo za obsežna prenovitvena dela (npr. za povečanje hiše, drugačno razporeditev prostorov ali izboljšanje bivalnih razmer, pri čemer hiša ohranja prvotni namen) ne gre za novo stvar. Če gre pa za spremembo namembnosti zgradbe (če npr. iz zemljišča z golimi zidovi nastane stanovanjska hiša, primerna za bivanje, in se torej spremeni njena namembnost/uporabnost pa vsekakor gre za novo stvar oziroma spremenjeno identiteto zgradbe. Ob tem Vrhovno sodišče, upoštevaje raznovrstnost življenjskih situacij, poudarja, da je ta presoja ključnega pomena za odgovor na vprašanje, ali imajo vlaganja oziroma investicije, ki so v posameznem/konkretnem primeru izvedene, stvarnopravne posledice.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00005281
ZKP člen 372, 372-1.. KZ-1 člen 220, 220/1.
kršitev kazenskega zakona - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - poškodovanje tuje stvari - tuja stvar
V opisu kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari mora biti opisano izvršitveno ravnanje (uničenje, poškodovanje tuje stvari), opis poškodb na stvari, v čem se kaže njena nerabnost oziroma uničenje.
ZPP člen 367a, 367c, 367c/4. ZZZDR člen 52, 59, 59/1, 59/2.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganja v skupno premoženje - posebno premoženje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomembno pravno vprašanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00005978
ZKP člen 18, 18/2, 148, 148/4, 234, 234/1, 237, 237/1, 371, 371/1-8.. KZ-1 člen 211, 211/1.
kršitev kazenskega zakona - goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - preslepitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - privilegij zoper samoobtožbo - zaslišanje obremenilne priče - odločilna dejstva in okoliščine
Obsojenec se očitka, da je oškodovance preslepil, ne more razbremeniti z opozarjanjem na dejstvo, da so mu oškodovanci denar izročili z namenom posredovanja pri državnih organih. S sklicevanjem na morebitno nepravno ravnanje drugih ne more upravičiti lastnega nezakonitega ravnanja. Nameni oškodovancev, ki so jih imeli ob izročitvi denarja, ne vplivajo na dejstvo, da so bili s strani obsojenca preslepljeni, s preslepitvijo pa je obsojenec na njihov račun prišel do premoženjske koristi.
Privilegij zoper samoobtožbo državi preprečuje prisiliti posameznika, da postane vir dokazov zoper samega sebe. Bistvo privilegija zoper samoobtožbo je ohraniti obdolženčevo procesno subjektiviteto in s tem pošten postopek. Privilegij zoper samoobtožbo pa obdolženca ne more varovati pred obremenilnimi izjavami tretjih oseb, čeprav je izjavitelj vsaj posredno obremenil še samega sebe. Za drugačno razlago v besedilu četrte alineje 29. člena Ustave ni podlage, saj bi to preseglo namen ustavno-procesne garancije, ki posamezniku omogoča, da ne postane vir obremenilnih dokazov zoper sebe.
ZST-1 člen 3, 34. ZPP člen 105a, 339, 339/1, 339/2-14. ZLNDL člen 2, 5. SPZ člen 7, 8, 107.
lastninjenje družbene lastnine - lastninska pravica na nepremičnini - etažna lastnina - pridobitev lastninske pravice - dejanska etažna lastnina - sodno varstvo - res iudicata - plačilo sodne takse - taksni zavezanec - plačilo sodne takse po tretji osebi
Ni ovire, da tretji ne bi mogel plačati sodne takse za taksnega zavezanca in da se s tem dejanjem tretjega šteje, da je taksni zavezanec določeno dolgovano takso plačal.
Vrhovno sodišče je že večkrat priznalo sodno varstvo dejanskim etažnim lastnikom predvsem v primerih, ko gre za razmerja, ki so nastala v preteklosti ob upoštevanju ureditve v času njihovega nastanka, tranzicije v nov sistem in siceršnje (ne)urejenosti zemljiškoknjižno vpisanih z dejanskim.
etažna lastnina - poslovni prostor - navidezna solastnina - prodaja nepremičnine - prodaja idealnega deleža - razpolagalna sposobnost
Napačno je izhodišče tožene stranke, da v primeru dejanske etažne lastnine odsvojitelj te ne more prenesti z razpolagalnim pravnim poslom na pridobitelja tako, da nanj prenese vpisan solastninski delež na nepremičnini. Ob ugotovitvi, da je bila tožena stranka lastnica le še stanovanja v četrti etaži, v zemljiški knjigi pa je bila vpisana kot lastnica 4344/10000 in da je bila pogodba veljavno sklenjena (pravnomočna odločitev v zadevi P 131/2014), je pravilna odločitev, da je bila tožena stranka glede prenosa navedenega solastninskega deleža tudi razpolagalno sposobna. Tako je sodišče pravilno odločilo, da mora tožena stranka sklenjeno pogodbo izpolniti z izstavitvijo ustrezne zemljiškoknjižne listine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00004925
OZ člen 190, 190/1, 376, 382a. ZOR člen 277. ZIZ člen 67, 67/1, 67/1-5, 67/4. ZUstS člen 44.
sklep o izvršbi - zamudne obresti - tek zamudnih obresti, ki dosežejo glavnico - pravilo ne ultra alterum tantum - učinkovanje ustavne odločbe - vrnitev plačanega v izvršbi
Od 18. 3. 2006 dalje po materialnem pravu (na podlagi zakona ) ni bilo več podlage za plačilo tistih zapadlih zamudnih obresti, ki so presegle glavnico. Če je bila izvršba za njihovo poplačilo dovoljena le opisno in so bile po tem datumu plačane v izvršilnem postopku, je upnik prejel več, kot je znašala njegova terjatev.
predlog za dopustitev revizije - rok za vložitev - prepozen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije je bil oddan 10. 7. 2017 na pošto s priporočeno pošiljko, Vrhovno sodišče pa ga je prejelo 12. 7. 2017. Glede na rok iz prvega odstavka 367.b člena ZPP je bil torej vložen prepozno, zato ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
mediji - pravica do popravka - varstvo osebnostnih pravic - varstvo časti in dobrega imena - svoboda izražanja - arhivsko gradivo
Če naj bo odločilen, prevladujoč in pri razlagi v vseh pogledih dominanten interes prizadetega posameznika varovati svoje osebnostne pravice (čast, dobro ime, ugled, zasebnost ali dostojanstvo), kar jasno izhaja že iz samega besedila tretjega odstavka 26. člena ZMed ("vsaka objava vsebine, s katero sta lahko prizadeta pravica ali ineres"), potem njegova pravica do popravka ne more biti odvisna od tega, ali je objavljena medijska vsebina arhivske narave in ali je bilo to (arhivska narava) prejemnikom znano.
Za razlago tretjega odstavka 26. člena ZMed zato ni pomembno, kdaj je sporna medijska vsebina nastala, ampak je odločilno, kdaj je bila objavljena ter ali je s tako (katerokoli že) objavo, lahko prizadet posamezničin interes.
zahteva za varstvo zakonitosti - pomembno pravno vprašanje - izvršilni postopek - zaznamba - umik predloga za izvršbo - razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Od zahteve za varstvo zakonitosti se pričakuje večja korist, ki presega konkretni primer in interese posameznih strank. Če od odgovora na zastavljeno vprašanje ni pričakovati širše koristi, zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zavrnitev predloga
Okoliščina, da je toženčeva žena zaposlena kot sodna zapisnikarica na okrajnem sodišču - namreč ne na za odločanje o tožnikovi pritožbi v tem postopku stvarno in krajevno pristojnem pritožbenem sodišču, niti na prvostopenjskem sodišču, ki je izdalo izpodbijano sodbo - ni tehten razlog za prenos pristojnosti na drugo pritožbeno sodišče za odločanje o pritožbi.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 125. ZUstS člen 44 do 48.
davki - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta - nedovoljen revizijski razlog - dovoljenost revizije - zelo hude posledice
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča v sporu o dopustnosti pravnega sredstva (v obravnavani zadevi odprave odločbe po 43. do 48. členu ZUstS), za kar gre v obravnavani zadevi, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti.
Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZUP pa glede na 85. člen ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog.
Na vprašanje učinkovanja odločb Ustavnega sodišča RS na pravnomočo rešena pravna razmerja je jasno odgovorjeno že z določbo 44. člena ZUstS (ki določa, da se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, natala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno) in sodno prakso (tudi Ustavnega sodišča RS, npr. Up-624/11 z dne 3. 7. 2014).
davčna oprostitev - ustanova - oseba javnega prava
ZDoh-2 v prvi alineji 1. točke 107. člena izrecno ne opredeljuje, za katero vrsto ustanove gre (oziroma v kakšnem pomenu). Ker pa iz sistemske in teleološke razlage te norme izhaja, da je treba navedeni pojem razlagati širše, je torej treba tam uporabljeni pojem "ustanove" glede na navedeno razlagati tako, da vključuje tudi izobraževalne ustanove, predvsem osebe javnega prava, torej kamor sodi tudi Univerza v Ljubljani.
upravni spor - tožba - pravni interes za tožbo - pravni interes
Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da odločitve davčnih organov še ni, zato tožeča stranka nima pravnega interesa za tožbo zoper ta del odločbe. Če pa nima pravnega interesa, je treba tako tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči.
davki - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - pavšalne navedbe - zelo hude posledice
Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, s katerimi revident zatrjuje zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) ter kršitev ustavnih pravic, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje.