nega otroka - izgubljeni dohodek - posebna nega in varstvo
Pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek lahko na podlagi 83. člena ZSDP-1 uveljavi eden od staršev ali druga oseba, kadar zapusti trg dela ali začne delati krajši delovni čas od polnega zaradi nege in varstva otroka iz tretjega odstavka 79. člena tega zakona. Gre za otroke s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju, težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke in od njegove uveljavitve dalje tudi za otroke z določenimi boleznimi iz Seznama težkih kroničnih bolezni in stanj.
Izpolnitev pogoja na strani otroka je podlaga za odločitev o zapustitvi trga dela oziroma začetka dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi njegove nege. Da ni treba že ob vlogi za to pravico zapustiti trg dela, izhaja tudi iz 97. člena ZSDP-1. Ta določa časovni okvir, v katerem mora zavarovanec, ki uveljavlja to pravico, zapustiti trg dela oziroma določa, od kdaj mu pravica pripada, če pravice ne uveljavlja v tem okviru.
Zaradi izrecne zakonske možnosti vložitve predloga za nepravo obnovo zoper dokončno odločbo je tudi po presoji revizijskega sodišča določba 183. člena ZPIZ-2 pravna podlaga za odločanje, če pri odmeri pokojnine niso bili upoštevani vsi prejemki, ki se na podlagi zakona upoštevajo pri oblikovanju pokojninske osnove.
Dejstvo, da toženka tožnici v vabilu na zagovor ni predložila enega od dokumentov, na katerega se sklicuje v odpovedi, ne pomeni, da je bila tožnici s tem kršena pravica do zagovora. Bistveno je, da delodajalec delavca seznani, katere kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti so mu očitane, tej zahtevi pa je toženka zadostila.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-3. ZVojI člen 1, 1/1, 96, 96/1, 121, 121/2.
dovoljena revizija - status civilnega invalida vojne - okvara zdravja - bolezen - poškodba - mnenje zdravniške komisije - postavitev izvedenca medicinske stroke
Iz 96. in 121. člena ZVojI izhaja, da veljata roka zgolj za okvaro zdravja kot posledico bolezni, kar pomeni, da je bil namen zakonodajalca časovno omejiti le uveljavljanje zahteve za priznanje statusa vojnega invalida na podlagi okvare zdravja, ki je nastala zaradi bolezni. Uveljavljanje navedene okvare zdravja je izrecno časovno omejeno iz razloga težavnosti dokazovanja vzročne zveze med določenimi okoliščinami in nastankom bolezni po daljšem času, ko se manifestirajo že t. i. starostna obolenja.
ZASP člen 156, 156/1, 157a, 157b, 157c, 157d, 157d/6. ZUP člen 113. ZUS-1 člen 25, 27, 64.
določitev tarife za uporabo avtorskih del - stroški postopka - pravica do izjave - trajanje postopka - obseg sodne presoje
Izbira merila za določitev primerne tarife je prepuščena Svetu za avtorsko pravo (v nadaljevanju Svet), ki mu je torej podeljena diskrecija pri njegovi izbiri. V tem delu gre torej za pravila stroke, kar pomeni, da ima Svet, kot strokovni organ, odločilno vlogo pri njihovi razlagi. Sodni nadzor nad tem, uporaba katerih od več možnih možnih meril je pravilna, je zato nujno zadržan in pride v poštev le v omejenem obsegu in šele tedaj, če tožeča stranka vzbudi upravičen dvom v pravilnost tolmačenja uporabljenih pravil revizijskih in računovodskih standardov. Uporaba pa mora biti ustrezno obrazložena, kar je tožena stranka v izpodbijani odločbi tudi storila. Dejstvo, da bi lahko Svet uporabil tudi drugo merilo (konkretno tarife v preostalih državah EU) ne more predstavljati kršitve materialnega prava.
OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VS00007803
OZ člen 335, 337, 347.
zastaranje zahtevka - nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela
Pri tožniku je bilo ugotovljeno zastaranje terjatve do tožene stranke za obdobje od 29. 9. 2005 do 30. 6. 2010, v tem obdobju pa sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki bi zavračala neposredne zahtevke proti toženi stranki še ni bilo. Tožnik je bil v razmerju do tožene stranke od leta 2005 pa do leta 2013 popolnoma pasiven, razlog za to pa evidentno ne leži v morebitni "normativni protipravnosti," kot zatrjuje tožnik.
V obravnavani zadevi ne gre za spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja, glede katerega bi bila revizija dovoljena po samem zakonu (2. točka 31. člena ZDSS-1). Tožniku namreč delovno razmerje ni prenehalo. Prav tako ne gre za premoženjski individualnih delovni spor v smislu 1. točke 31. člena ZDSS-1. Ker tožnik ni izkazal, da bi v tej zadevi uveljavljal dopustitev revizije, oziroma da bi v smislu določb ZPP sodišče revizijo dopustilo, revizija ni dovoljena.
Šele potem, ko ugotovi, da gre za prekršek neznatnega pomena, sodišče opravi test smotrnosti postopka o prekršku zoper storilca, pri čemer upošteva ugotovljene okoliščine iz 9. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, ki so prav tako lahko objektivne ali subjektivne narave in se lahko tudi prekrivajo z okoliščinami, ki so bile odločilne za presojo sodišča, da gre za prekršek neznatnega pomena.
Pri presoji, ali so podane okoliščine, ki delajo prekršek posebno lahkega, je treba izhajati iz opisa dejanja in pri tem upoštevati okoliščine, ki so bile podane v času storitve prekrška (tempore criminis).
ZPIZ-2 člen 406, 406/4. ZMEPIZ-1 člen 115a, 115a/2, 115b, 115b/1. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 5.
načelo izenačevanja dejstev - status družbenika in poslovodne osebe - dvojni status - lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja - prehodne določbe zakona - pokojnina v tuji državi
Glede na to, da je tožnica pridobila pravico do pokojnine v državi članici Evropske unije, lastnost zavarovanca pa je bila ugotovljena v drugi državi članici, je v obravnavanem primeru treba upoštevati relevantna pravila evropskega prava.
Tožničin status upokojenke ima na podlagi odločbe hrvaškega nosilca socialnega zavarovanja enak učinek in posledice, kot če bi bila uživalka pokojnine na podlagi odločbe toženca. To tudi pomeni, da je treba tožnico glede presoje dvojnega statusa obravnavati enako kot uživalce pokojnine, ki so jo pridobili z odločbo toženca.
Kljub tožničinemu dvojnemu statusu prehodna določba četrtega odstavka 406. člena ZPIZ-2, na katero se sklicuje sodišče druge stopnje, za položaj tožnice ne velja. V obravnavanem primeru treba uporabiti določbe 115a. in 115b. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja.
plačilo sodne takse za pritožbo - očitna pomota - plačilo na napačen račun - fikcija umika pritožbe
Ustavnopravno je sicer dopustna ureditev, ki meritorno odločanje o pritožbi pogojuje s plačilom sodne takse v določenem roku, vendar bi šlo za nesorazemeren poseg v ustavno pravico do pritožbe, če bi šteli, da je pritožba umaknjena, čeprav je bila sodna taksa zanjo plačana v roku, le-da na prehodni podračun drugega, istovrstnega sodišča in ne sodišča, ki je bilo navedeno v plačilnem nalogu.
V takšnih in podobnih primerih ni dolžnost delavca, da išče neko osebo pri delodajalcu, ki naj bi bila ob nejasnih razmejitvah pristojnosti, nejasnih položajih ali medsebojnih sporih najbolj pristojna za sprejem vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca, temveč je (prav obratno) stvar delodajalca, da ustrezno poskrbi in zagotovi, da bo odpoved delavca prišla do prave osebe, oziroma se bo ta z njo seznanila. Zadošča, da delavec vroči odpoved delodajalcu ali osebi, za katero je prepričan, da je pristojna za njegovo vročitev. Ta oseba je lahko tudi delavka v vložišču delodajalca ipd. Le v primeru, če bi bilo povsem jasno, da odpoved vroča neposredno osebi, ki je povsem neprimerna za njen sprejem, saj npr. z delodajalcem nima nobene povezave, ali je povsem jasno, da za sprejem odpovedi nima prav nobenih pristojnosti, bi se lahko štelo, da takšna vročitev ni bila pravilna. Vendar v tej zadevi ne gre za takšne primere.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča - nepravilnosti pri delu sodišča - dvom v nepristanskost sojenja
Institut delegacije pristojnosti ni sredstvo za odpravo nepravilnosti pri delu sodišča niti sankcija za njegovo morebitno nepravilno delo. Za odpravo takih nepravilnosti imajo stranke na razpolago pravna sredstva. Dolžnikovih očitkov na račun dosedanjega postopanja sodišča tako ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugih tehtnih razlogov" iz 67. člena ZPP.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odsotnost z dela - obvestilo delodajalcu o razlogih odsotnosti - bistvena kršitev določb postopka
Zgolj s pošiljanjem bolniškega lista tožnik toženke ni obvestil o razlogih za svojo odsotnost z dela v času od 12. 10. 2015, če je bila praksa pri toženki glede tega, kako mora delavec ravnati po zaključenem bolniškem staležu v resnici takšna, kot sta izpovedala direktor toženke in priča A. A. V takšnem primeru bi pošiljanje bolniškega lista pomenilo zgolj to, da je tožnik toženko obvestil o razlogih za svojo odsotnost do 10. 10. 2015, ne pa tudi o tem, da je od tega dne delodajalcu na voljo za delo.
pooblaščenec za sprejem pisanj - prepozna revizija
Izpodbijana sodba je bila revidentovi pooblaščenki za sprejem pisanj (ki jo je imenoval ob vložitvi tožbe), vročena 20. 6. 2017. Rok za vložitev revizije je tako začel teči 21. 6. 2017 in se je iztekel 21. 8. 2017. Ker je revident revizijo priporočeno po pošti poslal 9. 10. 2017, je revizija prepozna.
razrešitev direktorja javnega zavoda - začasna odredba - izkazanost težko popravljive škode - varstvo javne koristi
Imenovanje na vodstveni položaj v javnem sektorju, povezan z varstvom javnega interesa in izvajanjem javnih nalog, tudi na položaj direktorja javnega zavoda (torej biti direktor), je privilegij in ne pravica posameznika. Torej samo zaradi neimenovanja na ta položaj ali izgube tega položaja ne more priti do posega v pravno varovani položaj posameznika (zasedati tako vodstveno mesto), ki bi presegal materialne posledice, ki mu ob izgubi takega položaja nastanejo (plača, itd.) in ki so ob uspehu v sodnem postopku tudi popravljive. Posledično pa mu samo zaradi tega tudi ne more nastati škoda, za preprečitev katere bi bilo treba izdati začasno odredbo.
Zgolj dejstvo, da v primeru uspeha s tožbo ne bo mogoče vzpostaviti prejšnjega stanja (npr. kot v obravnavani zadevi tožnika ponovno imenovati za direktorja), za izdajo začasne odredbe ne zadošča. Tožnik, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora tudi v primeru zatrjevane nemožnosti vzpostavitve stanja v primeru uspeha s tožbo izkazovati škodo v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1, torej da bi se mu z izvršitvijo akta prizadela težko popravljiva škoda.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - razlogi za razvezo - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - spremenjene okoliščine
Eden od razlogov za razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju je neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti. V predmetni zadevi ni sporno, da je bila v pogodbi določena obveznost tožencev, da plačujeta domsko oskrbo tožeče stranke, v delu ki presega njeno pokojnino. Da tega nista počela, ni sporno. Zgolj zatrjevana okoliščina, da tožeča stranka tega ni zahtevala, pa na njuno obveznost ne vpliva.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi - dvom v nepristranost sodnika - zahteva za izločitev sodnikov - videz nepristranskosti
V predlogu za prenos pristojnosti bi moral predlagatelj izkazati obstoj konkretnih okoliščin, ki so po svoji vsebini zmožne vplivati na nepristranskost sojenja in ta vpliv v konkretni zadevi utemeljiti, ne pa le na splošno trditi, da so vsi sodniki, državni tožilci in oškodovanec v tej zadevi povezani in da so se že vnaprej dogovorili, da ga obsodijo.