ZASP člen 156, 156/1, 157a, 157b, 157c, 157d, 157d/6. ZUP člen 113. ZUS-1 člen 25, 27, 64.
določitev tarife za uporabo avtorskih del - stroški postopka - pravica do izjave - trajanje postopka - obseg sodne presoje
Izbira merila za določitev primerne tarife je prepuščena Svetu za avtorsko pravo (v nadaljevanju Svet), ki mu je torej podeljena diskrecija pri njegovi izbiri. V tem delu gre torej za pravila stroke, kar pomeni, da ima Svet, kot strokovni organ, odločilno vlogo pri njihovi razlagi. Sodni nadzor nad tem, uporaba katerih od več možnih možnih meril je pravilna, je zato nujno zadržan in pride v poštev le v omejenem obsegu in šele tedaj, če tožeča stranka vzbudi upravičen dvom v pravilnost tolmačenja uporabljenih pravil revizijskih in računovodskih standardov. Uporaba pa mora biti ustrezno obrazložena, kar je tožena stranka v izpodbijani odločbi tudi storila. Dejstvo, da bi lahko Svet uporabil tudi drugo merilo (konkretno tarife v preostalih državah EU) ne more predstavljati kršitve materialnega prava.
plačilo sodne takse za pritožbo - očitna pomota - plačilo na napačen račun - fikcija umika pritožbe
Ustavnopravno je sicer dopustna ureditev, ki meritorno odločanje o pritožbi pogojuje s plačilom sodne takse v določenem roku, vendar bi šlo za nesorazemeren poseg v ustavno pravico do pritožbe, če bi šteli, da je pritožba umaknjena, čeprav je bila sodna taksa zanjo plačana v roku, le-da na prehodni podračun drugega, istovrstnega sodišča in ne sodišča, ki je bilo navedeno v plačilnem nalogu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO ZAVAROVANJE - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VS00007803
OZ člen 335, 337, 347.
zastaranje zahtevka - nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti z dela
Pri tožniku je bilo ugotovljeno zastaranje terjatve do tožene stranke za obdobje od 29. 9. 2005 do 30. 6. 2010, v tem obdobju pa sodne prakse Vrhovnega sodišča, ki bi zavračala neposredne zahtevke proti toženi stranki še ni bilo. Tožnik je bil v razmerju do tožene stranke od leta 2005 pa do leta 2013 popolnoma pasiven, razlog za to pa evidentno ne leži v morebitni "normativni protipravnosti," kot zatrjuje tožnik.
ZP-1 člen 7, 155, 155/2.. ZPrCP člen 8.. - člen 29.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - domneva nedolžnosti - dokazno breme - odgovornost za prekršek - razlaga zakonske določbe - uporabnik vozila - odgovornost uporabnika motornega vozila
Iz podatkov spisa ne izhaja, da bi bila storilka v prometnem dovoljenju vozila, s katerim je bil storjen prekršek, vpisana kot imetnica pravice uporabe vozila. Posledično se domneva iz prvega odstavka 8. člena ZPrCP, na podlagi katere sta prekrškovni organ in sodišče storilko spoznala za odgovorno storitve prekrška, v tem primeru ne more uporabiti kot podlaga odgovornosti za prekršek. Prekrškovni organ in sodišče bi morala izhajati iz domneve storilkine nedolžnosti ter njeno odgovornost utemeljiti z dejstvi in dokazi, na podlagi katerih bi se prepričala, da gre za pravo storilko prekrška.
ZRSin člen 6, 7, 8, 9, 10. ZKolP člen 11. ZDSve člen 26. Pravila o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta člen 1, 5.
kolektivni spor - reprezentativnost sindikata - reprezentativnost zveze oziroma konfederacije sindikatov
Pojem reprezentativnosti sindikata je vedno povezan z vprašanjem, koga ali kaj predstavlja. Sindikat, ki izpolnjuje zakonske pogoje za reprezentativnost, je reprezentativen z vsemi pravicami, ki se na to dejstvo vežejo. Razlika je le v nivoju, za katerega je priznana reprezentativnost.
Vse zveze in konfederacije sindikatov, ki so določene kot reprezentativne z odločbo ministrstva, so reprezentativne za območje države in uresničujejo svoje pristojnosti na enak način. Upoštevaje strukturiranost ZRSin, pristojnosti reprezentativnih konfederacij in zvez, nenazadnje pa tudi to, da mora biti odločba o reprezentativnosti jasna in ob enakih pogojih za vse konfederacije in zveze sindikatov v bistvenem enaka, bi morala nasprotna udeleženka ob ugotovitvi, da izpolnjuje pogoje iz 8. člena ZRSin, predlagateljici izdati odločbo o njeni reprezentativnosti za območje države v dejavnostih, panogah in poklicih tistih vanjo združenih sindikatov, v katere je včlanjenih najmanj 10% delavcev iz posamezne dejavnosti, panoge ali poklica.
Sindikat ima reprezentativnost na določenih področjih in nivojih, če deluje v zvezi oziroma konfederaciji, kateri je bila izdana odločba o reprezentativnosti. Vendar pa to ne velja brezpogojno, saj je zvezi oz. konfederaciji dodeljena reprezentativnost le za tista področja in ravni delovanja, v katerih sindikati, člani zveze ali konfederacije, izpolnjujejo pogoje iz 6. člena zakona, torej tudi pogoj kvoruma. Če bi se za sindikate po prvem odstavku 9. člena zakona štelo, da imajo reprezentativnost brez upoštevanja z zakonom določenega minimalnega števila članov, bi jih to neutemeljeno postavljalo v privilegiran položaj.
Tožnik po izteku zakonskega roka za odpravo kršitve (odjave iz zavarovanja) v roku nadaljnjih osmih dni ni vložil pritožbe na Komisijo za pritožbe, zato procesna predpostavka za vložitev tožbe ni izpolnjena.
pravica do solidarnostne pomoči - krajši delovni čas - diskriminacija - invalidnost - cenzus
Upoštevanje sorazmernega dela delovnega časa za priznanje pravice iz delovnega razmerja ne predstavlja nedovoljenega razlikovanja, tudi če gre za invalida, ki za polovični delovni čas prejema plačo, za preostali čas pa invalidsko pokojnino.
Stranke kolektivne pogodbe so se dogovorile, da se kot osnova za priznanje pravice do solidarnostne pomoči upošteva osnovna plača (in ne "plača" ali celo prejemek oziroma dohodek delavca). Dogovor ne nasprotuje omejitvi avtonomije pogodbenih strank
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-3. ZVojI člen 1, 1/1, 96, 96/1, 121, 121/2.
dovoljena revizija - status civilnega invalida vojne - okvara zdravja - bolezen - poškodba - mnenje zdravniške komisije - postavitev izvedenca medicinske stroke
Iz 96. in 121. člena ZVojI izhaja, da veljata roka zgolj za okvaro zdravja kot posledico bolezni, kar pomeni, da je bil namen zakonodajalca časovno omejiti le uveljavljanje zahteve za priznanje statusa vojnega invalida na podlagi okvare zdravja, ki je nastala zaradi bolezni. Uveljavljanje navedene okvare zdravja je izrecno časovno omejeno iz razloga težavnosti dokazovanja vzročne zveze med določenimi okoliščinami in nastankom bolezni po daljšem času, ko se manifestirajo že t. i. starostna obolenja.
Zaradi izrecne zakonske možnosti vložitve predloga za nepravo obnovo zoper dokončno odločbo je tudi po presoji revizijskega sodišča določba 183. člena ZPIZ-2 pravna podlaga za odločanje, če pri odmeri pokojnine niso bili upoštevani vsi prejemki, ki se na podlagi zakona upoštevajo pri oblikovanju pokojninske osnove.
plačilo sodne takse za pritožbo - plačilo na napačen račun - očitna pomota - fikcija umika pritožbe
Plačilo sodne takse na prehodni podračun drugega sodišča je treba opredeliti kot očitno pomoto, ki se v smislu osmega odstavka 112. člena ZPP lahko pripeti tudi odvetniku.
Ker se sodišče druge stopnje do zakonitosti zatrjevane ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni opredelilo, pravočasnost njenega izpodbijanja pa je vezalo na vročitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, namesto na trenutek, ko je začel teči rok za vložitev tožbe takšne odpovedi, je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka. Tožba za ugotovitev nezakonitosti ustne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne more biti prepozna zato, ker v zakonskem roku ni bila izpodbijana predhodna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZP-1 člen 65, 65/4, 68, 68/1, 125, 125/1, 155, 155/2.. URS člen 22, 29.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.. - člen 7.
relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku - načelo materialne resnice - pravica do poštenega postopka - pravica seznanitve z dokaznim gradivom - ustna obravnava - dopolnitev dokaznega postopka - pravica do izjave - izpodbijanje verodostojnosti dokaza - načelo predvidljivosti v cestnem prometu - razlaga podzakonskega predpisa
Od voznikov ni mogoče zahtevati, da bodo sklepali o vsebini predrugačenega oziroma prekritega prometnega znaka, saj v cestnem prometu velja načelo predvidljivosti.
Kadar je edina podlaga za kaznovanje (neposredna ali posredna) zaznava prekrškovnega organa, storilec pa v zahtevi za sodno varstvo izpodbija verodostojnost njegovih ugotovitev, je ustna obravnava (lahko) ključna za varovanje pravic in interesov storilca.
vzrok invalidnosti - poškodba pri delu - načelo pravnomočnosti - dokončna in pravnomočna odločba
Materialno pravnomočna postane odločba, s katero so stranki naložene kake obveznosti, ali s katero je pridobila določene pravice (prvi odstavek 225. člena ZUP), kar pa ne obsega tudi v prejšnji odločbi ugotovljenega vzroka invalidnosti, ki sam po sebi ne pomeni tudi odločitve o pravici, temveč odločitev o dejstvu, ki v nekaterih primerih sploh ni pravno odločilno za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Zato ob uveljavljanju novih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prejšnja presoja vzroka invalidnosti ne more biti ovira za to, da se vzrok v ponovnem postopku za naprej ne opredeli drugače.
Dejstvo, da toženka tožnici v vabilu na zagovor ni predložila enega od dokumentov, na katerega se sklicuje v odpovedi, ne pomeni, da je bila tožnici s tem kršena pravica do zagovora. Bistveno je, da delodajalec delavca seznani, katere kršitve pogodbenih oziroma drugih obveznosti so mu očitane, tej zahtevi pa je toženka zadostila.
razrešitev direktorja javnega zavoda - začasna odredba - izkazanost težko popravljive škode - varstvo javne koristi
Imenovanje na vodstveni položaj v javnem sektorju, povezan z varstvom javnega interesa in izvajanjem javnih nalog, tudi na položaj direktorja javnega zavoda (torej biti direktor), je privilegij in ne pravica posameznika. Torej samo zaradi neimenovanja na ta položaj ali izgube tega položaja ne more priti do posega v pravno varovani položaj posameznika (zasedati tako vodstveno mesto), ki bi presegal materialne posledice, ki mu ob izgubi takega položaja nastanejo (plača, itd.) in ki so ob uspehu v sodnem postopku tudi popravljive. Posledično pa mu samo zaradi tega tudi ne more nastati škoda, za preprečitev katere bi bilo treba izdati začasno odredbo.
Zgolj dejstvo, da v primeru uspeha s tožbo ne bo mogoče vzpostaviti prejšnjega stanja (npr. kot v obravnavani zadevi tožnika ponovno imenovati za direktorja), za izdajo začasne odredbe ne zadošča. Tožnik, ki zahteva izdajo začasne odredbe, mora tudi v primeru zatrjevane nemožnosti vzpostavitve stanja v primeru uspeha s tožbo izkazovati škodo v smislu drugega odstavka 32. člena ZUS-1, torej da bi se mu z izvršitvijo akta prizadela težko popravljiva škoda.
pooblaščenec za sprejem pisanj - prepozna revizija
Izpodbijana sodba je bila revidentovi pooblaščenki za sprejem pisanj (ki jo je imenoval ob vložitvi tožbe), vročena 20. 6. 2017. Rok za vložitev revizije je tako začel teči 21. 6. 2017 in se je iztekel 21. 8. 2017. Ker je revident revizijo priporočeno po pošti poslal 9. 10. 2017, je revizija prepozna.
zavarovalna pogodba - pogodba za nedoločen čas - plačilo zavarovalne premije - posledice, če premija ni plačana - prenehanje pogodbe
Če zavarovalna premija ni plačana niti eno leto po zapadlosti, pogodbeno razmerje dokončno preneha. Ta posledica ni odvisna od tega, ali je zavarovalnica zavarovalcu poslala priporočeno pismo z obvestilom o zapadlosti premije.