odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - ukinitev delovnega mesta - sprememba sistemizacije
Dejstvo, da je bilo tožničino delo dejansko prerazporejeno na drugega delavca oz. na zunanje izvajalce pomeni, da je zaradi organizacijskih sprememb potreba po delu pod pogoji iz njene pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu tajnice prenehala.
URS člen 26. ZDDV-1 člen 73, 73/2, 73a, 73a/1. ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-8, 347.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo davčnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - odločanje o zahtevi za vračilo presežka DDV - zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti
V obravnavanem primeru je davčni organ v Ljubljani z izdajo sklepa z dne 13. 5. 2010 postopal v skladu z določbo prvega odstavka 73a. člena ZDDV-1, ki določa da lahko davčni organ v primeru dvoma o upravičenosti zahteve za vračilo DDV na podlagi obračuna DDV, pred izvršitvijo vračila DDV zahteva, da davčni zavezanec predloži ustrezen instrument zavarovanja za zavarovanje izpolnitve obveznosti. Glede na to je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da davčnemu organu v Ljubljani zaradi izdaje sklepa z dne 13. 5. 2010 ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, ker je ravnal v skladu z zakonskim pooblastilom.
OZ člen 26, 26/1. ZPP člen 2, 3. ZPSPP člen 26, 26/1, 29, 29/4.
najemna pogodba za nedoločen čas - najem poslovnega prostora - odpoved najemne pogodbe - sporazumna odpoved - kogentnost zakonske določbe - dopuščena revizija - zmotna uporaba materialnega prava
Drugačen je položaj v primeru, ko je pogodbo odpovedal najemnik. Četrti odstavek 29. člena ZPSPP določa, da sodišče takšno najemnikovo odpoved zgolj vroči najemodajalcu, ne da bi izdalo nalog. To pomeni, da oblikovalni učinek prenehanja pogodbenega razmerja ne nastopi v posledici oblikovalne odločbe sodišča, temveč zgolj v posledici vročitve izjave volje najemnika o odpovedi pogodbe najemodajalcu. Vloga sodišča je zato v tem primeru drugačna. To pa je tudi odločilna okoliščina za presojo dopustnosti drugačnega dogovora med pogodbenima strankama o načinu odpovedi najemne pogodbe s strani najemnika.
ZGD-1 člen 266, 266/1, 268, 268/2, 270, 270/1, 391. OZ člen 14, 86, 86/1, 90, 90/2, 92, 93. ZPP člen 181, 181/3, 367c, 367c/4, 374, 374/2. ZGD člen 250, 362, 362/1.
sklep nadzornega sveta - ničnost sklepa nadzornega sveta - odpoklic predsednika uprave - razlogi za odpoklic - dopuščena revizija - sklep o dopustitvi revizije - dovoljenost pritožbe
V primeru, če ima sklep nadzornega sveta oblikovalni učinek, pride lahko v poštev analogna (in na podlagi 14. člena OZ smiselna) uporaba določb OZ o sankcijah za neveljavnost pogodb. Če sklepu nadzornega sveta ZGD-1 (ali statut) pripiše učinek nastanka, spremembe ali prenehanja pravic in dolžnosti v konkretnem pravnem razmerju, je takšen sklep lahko podvržen tudi civilnopravnim sankcijam za primer njegove morebitne neveljavnosti. To zahtevajo že razlogi pravne varnosti.
Vrhovno sodišče pritrjuje toženi stranki, da ničnost načeloma res učinkuje ex tunc. Vendar pa je treba njene učinke v določenih primerih, kot je odpoklic člana uprave ob odsotnosti zakonskega razloga za njegov odpoklic, iz razlogov pravne varnosti izjemoma omejiti. Vrhovno sodišče je v zvezi s tem že sprejelo stališče, da je odpoklic člana uprave veljaven, dokler njegova neveljavnost ni pravnomočno ugotovljena. To pomeni, da se novo imenovani član uprave, ki je bil veljavno imenovan in je nadomestil odpoklicanega člana uprave, lahko zanese na veljavno opravljanje svoje funkcije, prav tako tudi družba sama in tretji v pravnem prometu. V vsakem trenutku mora biti jasno, kdo je pristojen za sprejemanje odločitev družbe v njenem imenu.
V primeru, da za sprejem sklepa nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave niso bili podani pogoji za odpoklic iz drugega odstavka 268. člena ZGD-1, je ničnost sklepa nadzornega sveta primerna sankcija.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - gospodarski spor - zavrženje revizije
Ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki znaša 80.000,00 EUR, ne presega mejne vrednosti iz 490. člena ZPP in ker tožena stranka ni izkazala, da bi bila revizija dopuščena, le-ta ni dovoljena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - subjektivni in objektivni rok - rok za podajo izredne odpovedi
V skladu s tretjim odstavkom 204. člena KZ-1 se pregon za dejanje tako imenovane majhne tatvine začne na predlog. V skladu s prvim odstavkom 52. člena ZKP je za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja na predlog ali na zasebno tožbo, treba predlog podati oziroma zasebno tožbo vložiti v treh mesecih od dneva, ko je upravičenec zvedel za kaznivo dejanje in storilca. Vendar pa tega subjektivnega roka za podajo predloga za pregon, ki se nanaša na oškodovanca, ki v konkretnem primeru niti ni tožnikov delodajalec, ni mogoče šteti za objektivni rok, v katerem mora biti podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tolmačenje za katerega se zavzema tožnik, bi pomenilo, da bi v primeru, ko je oškodovanec za kaznivo dejanje in storilca izvedel prej kot delodajalec, objektivni rok za izredno odpoved, ki teče ves čas, ko je možen kazenski pregon, potekel še pred iztekom siceršnjega šestmesečnega objektivnega roka od nastanka razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Namen zakonske opredelitve objektivnega roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi v primeru krivdnega razloga, ki ima vse znake kaznivega dejanja, seveda ni bil v takšnem krajšanju teh rokov, temveč nasprotno v določitvi daljšega objektivnega roka, kot pa sicer velja za ostale razloge za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
OZ člen 289, 631. ZIZ člen 107. ZFPPIPP člen 46, 227, 282.
neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem - dospelost terjatve podizvajalca - učinki predhodne odredbe na dospelost terjatve - dopuščena revizija
Glede na namen zakonodajalca, da z uzakonitvijo neposrednega zahtevka iz 631. člena OZ zavaruje položaj podjemnikovega sodelavca v primeru, ko ne prejme plačila od podjemnika, bi bila v izrecnem nasprotju s tem namenom razlaga, ki bi podjemniku odrekala takšno zavarovanje (kljub obstoju dejanskih predpostavk 631. člena OZ) v primeru, ko je možnost (celotnega) poplačila s strani podjemnika najbolj ogrožena, to je v primeru, ko je nad podjemnikom začet stečajni postopek.
Zakon ne daje podlage za razlikovanje položaja podizvajalca v primeru, ko neposredni zahtevek uveljavlja (zgolj) s tožbo, od primera, ko je zahtevek najprej uveljavljal izvensodno. Zmotno je zato revidentovo stališče, da bi moralo sodišče v primeru, ko se je podizvajalec v tožbi skliceval na izvensodno uveljavljani zahtevek, utemeljenost zahtevka presojati glede na obstoj predpostavk iz 631. člena OZ v trenutku, ko je tožeča stranka pri toženi neposredni zahtevek uveljavljala.
V kolikor je predhodna odredba kasneje opravičena, ima rubež terjatve obligacijskopravni učinek prehoda terjatve iz premoženja upnika iz obligacijskopravnega razmerja na upnika iz procesnega razmerja zavarovanja terjatve. Izdaja predhodne odredbe zato ne učinkuje na položaj dolžnikovega dolžnika tako, da bi spreminjala zapadlost njegove obveznosti do dolžnika.
ZDR-1 člen 86, 86/4, 89, 89/1, 89/1-1. ZDR člen 88, 88/3.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - obvestilo sindikatu
Če delodajalec ne ve, kateri delavci so člani sindikata, jih vnaprej z nameravanimi odpovedi ne more obvestiti. Mora pa spoštovati zahtevo delavca, da se obvesti sindikat, tudi če je taka zahteva podana po odpovedi.
Obveznost zaposlitve pod spremenjenimi pogoji ni podana že, če ima delodajalec sistematizirana prosta delovna mesta, ampak šele, če na teh delovnih mestih izkazuje potrebo po zaposlitvi.
ZDR-1 člen 84, 84/1. - člen 28. - člen 18. ZKolP člen 10, 11, 15, 17.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - pisno opozorilo - veljavnost kolektivne pogodbe
Prenehanje veljavnosti kolektivne pogodbe za stranke in njihove člane nima za posledico takojšnjega prenehanja pravic in obveznosti, ki iz nje izhajajo. Tudi za podpisnike, ki so izstopili iz združenja delodajalcev, nima takih posledic. Njih kolektivna pogodba kljub izstopu iz združenja na podlagi tretjega odstavka 10. člena ZKolP obvezuje še naprej, in sicer najdalj eno leto, pri čemer te obveze ni mogoče omejiti le na pravice, ki jih morajo zagotavljati delavcem. Kolektivna pogodba obvezuje v celoti glede vseh pravic in obveznosti. Obveze tudi ni mogoče omejiti s trajanjem siceršnje veljavnosti kolektivne pogodbe.
invalidnost - izvedensko mnenje - razlog za postavitev novega izvedenca - zdravniško mnenje
Na podlagi mnenja z dopolnitvijo in izpovedjo sodnih izvedencev je sodišče pravilno ocenilo, da je izvedenski organ odgovoril na vsa relevantna vprašanja glede zdravstvenega stanja in delazmožnosti tožeče stranke. Revizijsko sodišče se strinja z oceno, da v izvedenskem mnenju ni zaslediti, da bi bilo nejasno, nepopolno ali v nasprotju samo s seboj ali z raziskanimi okoliščinami tako, da bi nastal upravičen dvom o pravilnosti podanega mnenja. Sodišče je zato dokazni predlog tožeče stranke po postavitvi novega izvedenca utemeljeno zavrnilo.
nesreča pri delu - vzročna zveza - nevarna stvar - viličar
V obravnavani zadevi se viličar ni premikal (prevažal), vilice pa so se pri nakladanju premikale kvečjemu malenkostno, kar ne zadostuje domnevi povečane nevarnosti, saj ni šlo za večje ali sunkovite premike, ki bi bili neobvladljivi, oziroma ni šlo za delovanje, iz katerega bi izvirala poškodba.
nedovoljena pritožba - pomanjkanje postulacijske sposobnosti - opravljen pravniški državni izpit
Ker pritožniki tudi po pozivu Vrhovnega sodišča niso izkazali, da imajo opravljen pravniški državni izpit, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrglo kot nedovoljeno.
nadomestilo za invalidnost - začetek dela s krajšim delovnim časom
Osnova za odmero delnega nadomestila je invalidska pokojnina, ki bi zavarovancu pripadala na dan nastanka invalidnosti. Oblikovanje pokojninske osnove določa 30. člen ZPIZ-2. Obdobje, ki se upošteva pri izračunu pokojninske osnove, določa drugi odstavek tega člena. Za izračun se upoštevajo osnove, od katerih so bili plačani prispevki za obvezno zavarovanje, zmanjšane za davke in prispevke, iz katerihkoli zaporednih 24 let zavarovanja od 1. januarja 1970 dalje, ki so za zavarovanca najugodnejša. V sedmem odstavku tega člena je določeno prehodno obdobje. Tako v letu 2013 obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove znaša 19 let in se z začetkom vsakega naslednjega koledarskega leta podaljša za eno leto, dokler ne doseže 24 let, določenih v drugem odstavku tega člena.
pravica do pokojnine - zavrženje revizije - prepozna revizija
Čeprav je Vrhovno sodišče pristojno za odločanje o reviziji, je po 373. členu ZPP za vložitev revizije pristojno sodišče prve stopnje. Dan, ko je revizija prišla na sodišče, pristojno za vložitev revizije, se šteje kot dan vložitve revizije. Ker je revizija izročena pristojnemu sodišču po izteku 30-dnevnega roka, je prepozna.
Revizija tožnika bi se na podlagi osmega odstavka 112. člena ZPP izjemoma štela za pravočasno, če je nepravilno vložitev mogoče pripisati nevednosti tožnika ali v primeru očitne pomote. Vložitve revizije pri nepristojnem sodišču, ki je nanj tudi naslovljena, ni mogoče pripisati (pravni) nevednosti vložnika. Takšne napake tudi ni mogoče opredeliti za očitno pomoto, kar izhaja iz ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča.
OZ člen 110. ZGD-1 člen 263, 264. ZPSPP člen 28, 28/1-1, 32, 32/1.
najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - enostranski odstop od pogodbe - kršitev pogodbenih določil - krivdni razlogi - izročitev menice - jamstvo - podnajemna pogodba - prenehanje podnajema - izpraznitev poslovnega prostora - povrnitev premoženjske škode - delniška družba (d. d.) - organi vodenja in nadzora - skrbnost dobrega gospodarstvenika - ravnanje v škodo družbe - neupravičena pridobitev - pavšalni ugovori - nedovoljene revizijske novote
Dejstvo, da najemnik tudi po opozorilu najemodajalca le temu ni izročil ustreznega zavarovanja (menic), zaradi česar je bila oddaja poslovnih prostorov v podnajem v nasprotju s pogodbenimi določili, predstavlja takšno kršitev pogodbenih določil, ki v skladu najemnimi pogodbi in 28. členom ZPSPP omogoča odstop od najemnih pogodb.
OZ člen 100, 459, 459-2. ZFPPIPP člen 340, 343, 343/2, 343/3.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodajna pogodba - izpolnitev pogodbe - predmet pogodbe - prodaja poslovne celote - kamnolom - mineralne surovine - javno dobro - gospodarsko izkoriščanje kamnoloma - koncesija - stvarne napake - odgovornost za stvarne napake - izključitev odgovornosti - vmesna sodba
Lastnosti kamnoloma, ki omogočajo takšen ali drugačen obseg izkoriščanja (obseg raščenih mineralnih snovi pod površjem), sodijo med lastnosti stvari (kamnoloma). Če kamnolom nima ustrezne vsebnosti mineralnih surovin za izkoriščanje v pričakovanem obsegu, za katerega ga kupec kupuje, to pa je bilo prodajalcu znano ali bi mu bilo moralo biti znano, gre za stvarno napako iz 2. točke 459. člena OZ.
Pri prodaji poslovne celote se oblikuje enotna cena, ki ni odvisna od vrednosti posameznih delov, ki sestavljajo poslovno celoto. Zato ni mogoče po prodaji uveljavljati, da posamezen del poslovne celote ni bil prodan po pravilni vrednosti.
Glede jamčevanja za stvarne in količinske napake v ZFPPIPP ni posebnih določb, ki bi zadevale prav prodajo poslovne celote in zato velja tudi za tako prodajo določba 340. člena, po kateri je odgovornost stečajnega dolžnika za stvarne napake izključena.
Institut pravnih sredstev, med katere sodi tudi socialni spor o zakonitosti upravne odločbe tožene stranke, je v temelju namenjen preverjanju zakonitosti pravnih dejanj institucije nižje stopnje. V postopku preverjanja pravilnosti izpodbijanega pravnega akta - po naravi stvari - lahko pride tudi do ugotovitve določene nepravilnosti. Le v primeru težjih kršitev (npr. zloraba, samovolja itd.), ki očitno odstopajo od nekega pravnega standarda postopanja, je izkazan odškodninski element protipravnosti.
ZGD-1 člen 268, 268/2, 265, 265/1, 266, 266/1, 281, 281/1, 281/5. OZ člen 14, 86, 86/1, 93, 94. ZPP člen 2.
dopuščena revizija - odpoklic člana uprave - sklep nadzornega sveta - ničnost sklepa nadzornega sveta - uveljavljanje izpodbojnosti - sklepčnost tožbe - analogna uporaba določb oz
Določba drugega odstavka 268. člena ZGD-1 je prisilni predpis, ki ni namenjen zgolj varstvu člana uprave pred odpoklicem, za katerega ne obstaja zakonski razlog, temveč je uzakonjen tudi v korist delniške družbe z namenom utrjevanja jasnih razmerij med njenimi organi. Upoštevati je tudi treba, da je sklep nadzornega sveta o odpoklicu člana uprave (podobno kot sklep nadzornega sveta o imenovanju člana uprave) eden izmed redkejših sklepov nadzornega sveta, ki imajo ne le notranji učinek, ampak učinkujejo tudi navzven v razmerju do uprave in preko nje tudi v razmerju do tretjih, saj je ravno uprava tista, ki zastopa in predstavlja družbo (prvi odstavek 266. člena ZGD-1) ter vzpostavlja pravna razmerja med delniško družbo in tretjimi.
Sodišče je pri odločanju vezano na meje postavljenih zahtevkov (2. člen ZPP), ničnost in izpodbojnost pa sta različni obliki neveljavnosti, za kateri je predpisan različen način uveljavljanja.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - krajši delovni čas - zaposlitev drugega delavca - zloraba instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga
Tožena stranka je ob ves čas enakem obsegu dela in enakih normativih sprva zaposlila dodatno delavko za isto delo kot ga je opravljala tožeča stranka, nato pa tožeči stranki odpovedala pogodbo o zaposlitvi z očitkom, da ne dosega normativa. Takšen razlog ne predstavlja resnega in utemeljenega odpovednega razloga v skladu z drugim odstavkom 89. člena ZDR-1.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - nasprotje med razlogi o vsebini dokazov in samimi dokazi - izpodbijanje dokazne ocene sodišča
Nosilni del določbe 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPPje prvi del, po katerem gre za absolutno bistveno kršitev tedaj, če so pomanjkljivosti sodbe take, da je ni mogoče preizkusiti (ugotoviti, ali ima upoštevne pomanjkljivosti ali ne). Če ima sodba sicer pomanjkljive razloge, ki pa vendarle omogočajo njen preizkus, ne gre za postopkovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Postopkovna kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi. Revidentka takega nasprotja ne uspe prikazati. Dejansko se ne strinja zgolj z dokazno presojo sodišča, napravljeno na podlagi listinske dokumentacije.