odškodnina - konkurenčna prepoved - škoda - trditveno breme
Če tožnica ni dokazala, da bi bila na razpisu, če bi se prijavila, izbrana, še ne pomeni, da ji škoda v višini stroškov za priprave na razpis ni nastala. Na razpisu ni sodelovala, ker ni bila več pooblaščeni partner družb A. in B. in zato ni imela ustreznih certifikatov, je pa pred tem opravila pripravljalna dela, zato predstavljajo stroški, ki jih je tožnica s pripravami imela škodo, ki je posledica toženčevega konkurenčnega delovanja.
Dejstvo, da je podala le oceno dobička, ki ga je dosegla v letih 2004 do 2008 in ne natančnega zneska (tudi, če bi ga lahko), ne utemeljuje zaključka, da trditvene podlage ni podala.
stalno prebivališče - začasno prebivališče - subvencija tržne najemnine
Prvi odstavek 121a. člena SZ-1, kot je veljal v relevantnem obdobju, je določal, da (ne glede na deveti odstavek 121. člena SZ-1) pripada subvencija k plačilu najemnine prosilcem, ki plačujejo tržno najemnino in so se prijavili na zadnji javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega bivališča. Prvi odstavek 121b. člena SZ-1 je nadalje določal, da navedena subvencija pripada upravičencem, če izpolnjujejo dohodkovne cenzuse in druge pogoje glede premoženjskega stanja določenega s predpisi o socialnem varstvu, ki urejajo denarne socialne pomoči, ter nimajo v lasti drugega stanovanja. Zakon kot pogoja za pridobitev pravice do subvencije k plačilu tržne najemnine ni določal, da se mora najeta nepremičnina nahajati v občini stalnega prebivališča prosilca.
Lečeči psihiater je bil v vlogi t.i. izvedene priče, ki ima strokovno znanje s psihiatričnega področja in je z lastnim zaznavanjem opazil dejstva, vezana na njene psihične sposobnosti v času odsotnosti z dela. Na podlagi svojega strokovnega znanja in neposrednega zaznavanja tožničinega psihičnega stanja je izpovedal, da tožnica ni bila sposobna obvestiti tožene stranke o razlogu svoje odsotnosti.
izdaja sodbe brez glavne obravnave - dokazovanje - nesporno dejansko stanje - neprerekana dejstva - priznanje dejstev - zakonska domneva - dopuščena revizija
Predpostavka za uporabo 488. člena ZPP je nespornost dejanskega stanja. To pomeni, da sodišče pri odločitvi o zahtevku zgolj opravi conclusio, to je vrednotenje nespornega dejanskega stanja na zakonski dejanski stan. Domneva iz drugega odstavka 214. člena ZPP je umeščena v splošni del zakona, zato predstavlja splošno pravilo, katerega ni mogoče izključiti za posamezno procesno situacijo, če zakon izrecno ne ureja takšne izjeme. Zgolj okoliščina, da je nespornost dejanskega stanja nastopila v posledici učinka domneve iz drugega odstavka 214. člena ZPP, ne more predstavljati ovire sodišču za odločitev o sporu na podlagi 488. člena ZPP.
Zakonsko določena izjema od izključitve kritja zaradi naklepnega ali malomarnega ravnanja oseb, za katere zavarovanec odgovarja (tretji odstavek 953. člena OZ), velja tudi v primeru, ko bi zavarovalnica tovrstno kritje s pogodbenim določilom izključila. Ni pravilno revizijsko stališče, da je ta zakonska določba uporabljiva le v primeru neposrednega zahtevka oškodovanca, ne pa tudi v primeru zavarovančevega zahtevka zoper zavarovalnico. Zavarovanje poklicne odgovornosti namreč primarno varuje zavarovančeve premoženjske interese.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - slovenska vojska - dopuščena revizija - vračilo nagrade
Sama Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski sicer ne pojasnjuje, kaj pomeni izraz "prekine pogodbo o zaposlitvi," vendar je očitno, da tega izraza ne gre enačiti z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, saj je ta posebej navedena kot razlog za vrnitev posebne denarne nagrade.
Po presoji revizijskega sodišča je tudi v primeru, kakršen je konkretni, ko je toženec zaprosil tožečo stranko za sporazumno prekinitev delovnega razmerja z 31. 8. 2014, da bi se s 1. 9. 2014 lahko zaposlil drugje, tožena stranka pa mu je ugodila in z njim sklenila sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi z navedenim datumom, treba šteti, da je tožnik prekinil pogodbo o zaposlitvi v smislu določbe drugega odstavka 4. člena Uredbe.
V primerih, ko se zmota nanaša na okoliščine, ki so jih stranke imele za negotove ali sporne že takrat, ko so sklepale poravnavo, zmote v smislu ničnosti po 1058. členu OZ ni mogoče uveljavljati.
OZ člen 631. ZFPPIPP člen 261, 261/1. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 28.
pogodba o delu - razlaga jasnih pogodbenih določil - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - plačilo izvedenih del - zadržanje plačila - odstopno upravičenje - začetek stečajnega postopka - pravne posledice sekundardnega stečajnega postopka - pobotanje medsebojnih terjatev
Določba tretjega odstavka 5. člena Pogodbe je predpisala le obveznost tožeče stranke, da toženi stranki predloži tudi potrjene račune svojih podizvajalcev. Ne gre torej za predpisano dolžnost predložitve izjav podizvajalcev, na kar se sklicuje revident v reviziji. Na ta način je bila tožena stranka pred zapadlostjo svoje obveznosti do tožeče stranke le seznanjena z obsegom priznanih obveznosti tožeče stranke do podizvajalcev. To razkritje je bilo za položaj tožene stranke relevantno le v primeru uveljavljanja neposrednih zahtevkov podizvajalcev do tožene stranke na podlagi 631. člena OZ. Pogodbeno določilo tretjega odstavka 5. člena Pogodbe je zato zgolj olajšalo položaj podizvajalcev, saj je od tožeče stranke terjalo, da se pred zapadlostjo svoje terjatve opredeli do zahtevkov svojih podizvajalcev in jim tako omogoči uveljavljanje neposrednih zahtevkov do tožene stranke. Takšnega pogodbenega določila pa ni mogoče razlagati tako, da bi morala tožeča stranka najprej poplačati podizvajalce (s čimer bi odpadla potreba po uveljavljanju njihovih neposrednih zahtevkov), šele nato pa bi izpolnitev lahko sama terjala od tožene stranke.
Glede na ugotovitev, da nad tožečo stranko v republiki Sloveniji teče sekundarni stečajni postopek, je v skladu z 28. členom Uredbe Sveta (ES) št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti glede pravnih posledic takšnega postopka potrebno upoštevati pravo Republike Slovenije, to je določila ZFPPIPP. Ta med drugimi učinki določa tudi učinke zakonskega pobotanja medsebojnih terjatev na podlagi prvega odstavka 261. člena ZFPPIPP. Po začetku stečajnega postopka posamezna stranka lahko uspe s tožbenim zahtevkom samo do višine presežka svoje terjatve nad terjatvijo nasprotne stranke. Obstoj nasprotne terjatve, v posledici katere naj bi nastopili učinki zakonskega pobotanja, pa mora v pravdi zatrjevati in dokazati tožena stranka. Gre za utemeljitev materialnopravnega ugovora prenehanja terjatve tožeče stranke.
Sodišče druge stopnje se je pravilno sklicevalo na drugi stavek tretjega odstavka 18. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev, ki določa, da če je kdo od zavezancev na podlagi izvršljivega pravnega naslova ali pravnega posla zavezan upravičencu zagotavljati oskrbo na domu, se njegov prispevek določi v višini sredstev obveznosti, kot je zavezan z izvršljivim pravnim naslovom ali pravnim poslom. Če na ta način določen prispevek zavezanca ne dosega zneska, za katerega je bil upravičenec oproščen, se prispevki ostalih zavezancev določijo v razmerju, ki velja za njihovo plačilno sposobnost.
Sodišče druge stopnje je toženki utemeljeno naložilo, da z upoštevanjem okoliščin konkretnega primera in krajevnih razmer ter cen ugotovi, koliko bi znašal prispevek M. P. za popolno oskrbo upravičenke na domu, kot je določeno v izročilni pogodbi. Torej posebej za ogrevano stanovanje, elektriko in vodo, hrano in pijačo in vso ustrezno preskrbo in pomoč v primeru onemoglosti. Če na ta način določen prispevek M. P. ne bo dosegel zneska oprostitve upravičenke, bo nadalje ugotavljala, ali in v kakšni višini so k plačilu stroškov dolžni prispevati tudi drugi zavezanci v skladu z njihovo plačilno sposobnostjo.
Iz poročila o prisotnosti na delavnici je razvidno, da se je tožnik delavnice od osemindvajsetih udeležil le dva dni. O prenehanju obiskovanja delavnice se s pristojnim zavodom ni dogovoril oziroma ga ni obvestil, da za to obstajajo objektivni razlogi. Ker tožnik svojih obveznosti o vključitvi v aktivno politiko zaposlovanja ni izpolnjeval, je toženec pravilno uporabil materialno pravo, saj je podan zakoniti razlog za odklonitev pravice.
lastnost zavarovanca - dvojni status - prehodne določbe zakona
Namen 406. člena ZPIZ-2 je v tem, da se osebam, ki so imele ob uveljavitvi ZPIZ-2 zaradi t.i. izvzema iz zavarovanja sočasno dvojni status, status uživalca pokojnine in samozaposlene osebe, zagotovi prehodno obdobje za uskladitev zatečenega stanja z novo ureditvijo, ko se morajo upokojenci, ki opravljajo samostojno dejavnost, odločiti ali bodo še naprej opravljali dejavnost ali se bodo upokojili.
Tožeča stranka v času veljave ZPIZ-1, to je do 31. 12. 2012, ni bila uživalka pokojnine. Bila je v delovnem razmerju in je imela registrirano samostojno dejavnost. Glede na primarnost ureditve zavarovanja na podlagi delovnega razmerja zanjo ni bilo obvezno zavarovanje na podlagi samostojne dejavnosti. Obveznost ureditve zavarovanja na podlagi opravljanja samostojne dejavnosti je zanjo nastala po prenehanju delovnega razmerja. Zato ne gre za situacijo, ko bi v času, ko je bil dvojni status dovoljen po ZPIZ-1, tak dvojni status imela.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča (delegacija) - tehten razlog - dvom o nepristranskosti in zakonitosti dela sodišča
Okoliščina, da je tožnica pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani v številnih zadevah kot državna pravobranilka zastopala Republiko Slovenijo sama po sebi ne more biti okoliščina, ki bi vzbujala dvom v objektivno nepristranskost tega sodišča.
Sodišči sta dovolj jasno pojasnili svojo dokazno oceno in se pri tem nista izognili niti delu izpovedi izvedenca, ki bi lahko bila v korist tožnika. Zaradi tega očitek bistvene kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen in se dejansko in prvenstveno kaže kot nestrinjanje z dokazno oceno sodišč prve in druge stopnje, kar pa ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP).
ZP-1 člen 65, 65/4.. URS člen 22, 29, 29/3.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
pravica do poštenega postopka - pravica do enakega varstva pravic - pravica do sojenja v navzočnosti - kontradiktornost postopka - pravica do izjave v postopku - ustna obravnava - pravica do obrambe - pravica do izvajanja dokazov v svojo korist - pravica do zaslišanja obremenilne priče
Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah presodilo, da je položaj storilca prekrška v primeru izdaje plačilnega naloga neposredno po kršitvi specifičen, saj mora storilec skladno z določbo 55. člena ZP-1 pred izdajo plačilnega naloga navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, sicer jih v postopku več ne bo mogel uveljavljati. To pomeni, da je storilčev čas za pripravo obrambe znatno omejen, zato od storilca pri navajanju dejstev in dokazov ni mogoče pričakovati tolikšne skrbnosti in natančnosti kot v drugih primerih. V takšni procesni situaciji je treba storilčevo zanikanje storitve prekrška in nasprotovanje v plačilnem nalogu ugotovljenemu dejanskemu stanju šteti kot predlog za njegovo zaslišanje. Vsebino določbe drugega odstavka 55. člena ZP-1 je treba razlagati v luči določbe prve alineje 29. člena Ustave, ki storilcu prekrška zagotavlja, da ima primeren čas in možnost za pripravo svoje obrambe. Takšna praksa Vrhovnega sodišča je tudi v celoti skladna s sicer kasneje sprejeto odločbo Ustavnega sodišča Up-847/2014 z dne 20. 4. 2017, v kateri je Ustavno sodišče med drugim judiciralo, da sicer drži, da sodišče v postopku z zahtevo za sodno varstvo dejansko stanje presoja zgolj v okviru kršiteljevih trditev v zahtevi za sodno varstvo, kršitelj pa mora - v skladu z določbo tretje alineje prvega odstavka 62. člena in drugo alinejo prvega odstavka 55. člena ZP-1 - vsa dejstva in dokaze v svojo korist navajati že v odgovoru na obvestilo o prekršku v hitrem prekrškovnem postopku. Vendar pa že okoliščina, da storilec prekrška v tej fazi postopka nasprotuje storitvi prekrška in opiše svoje videnje dogodka zadošča za izvedbo ustne obravnave v primeru, ko dejansko stanje ni bilo ugotovljeno z objektivno metodo.
V konkretnem primeru prekrškovni organ dejanskega stanja ni ugotovil na podlagi objektivne metode, temveč na podlagi opravljenega razgovora z oškodovancem, storilčevim bratom ter ogledom kraja prometne nesreče in v njej udeleženega psa. Ker je storilec prekrška v zahtevi za sodno varstvo nasprotoval tako ugotovljenim dejstvom, bi ustrezna presoja očitanih dejanj zahtevala izvedbo ustne kontradiktorne obravnave.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - izbira presežnega delavca - kriteriji za izbiro presežnih delavcev
V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga manjšemu številu delavcev delodajalec načeloma ni dolžan uporabiti kriterijev za izbiro presežnega delavca, tudi če gre za odpoved enemu izmed več izvajalcev na enakih delovnih mestih. Če pa se delodajalec kljub dejstvu, da gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi manjšemu številu delavcev (katerih število ne doseže večjega števila delavcev po zakonski opredelitvi) odloči za uporabo kriterijev, je te kriterije dolžan uporabiti zakonito in na enak način za vse delavce.
dodatek za stalnost - pooblaščena oseba - davčna uprava - carinska služba
Sodišče druge stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ob upoštevanju celotne določbe šestega odstavka 105. člena Zakona o finančni službi (ZFU) zaključilo, da je tožnik do dodatka za stalnost upravičen le za obdobje, ko je opravljal delo pooblaščene uradne osebe v smislu določb Zakona o carinski službi oziroma uradne osebe v smislu določb ZFU.
ZP-1 člen 55, 55/1, 55/2, 62, 62-2, 65, 65/4, 65/5, 155, 155/2.. URS člen 22.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravica do poštenega postopka - kršitev pravice do obrambe - možnost izjave o prekršku - izvajanje dokazov - seznanitev s procesnim gradivom
Storilec z (novim) obremenilnim dokaznim gradivom, ki ga je sodišče pridobilo samo in na katerega je nato v bistvenem oprlo svojo sodbo, ni bil seznanjen. S tem mu je bila odvzeta možnost sodelovanja v dokaznem postopku in onemogočeno uresničevanje ustavne pravice iz 22. člena Ustave v zvezi s petim odstavkom 65. člena ZP-1.
stečajni postopek - ločitvena pravica - prerekanje ločitvene pravice - tožbeni zahtevek - ugotovitveni zahtevek - dajatvena tožba
Iz določbe prvega odstavka 305. člena ZFPPIPP je mogoče razbrati, da v kolikor je prerekana samo ločitvena pravica, upnik ni napoten na tožbo za ugotovitev njenega obstoja, kot to velja v primeru prerekanja terjatve, pač pa za njeno uveljavitev. V takem primeru mora zato za uveljavitev ločitvene pravice proti tistim, ki so upnikovo ločitveno pravico prerekali vložiti dajatveno tožbo z zahtevkom, naj sodišče stečajnemu dolžniku naloži prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Za uveljavljanje ločitvene pravice tako ne zadošča zgolj ugotovitveni zahtevek, saj ugotovitvena sodba ne vzpostavlja stanja, ki bi tožniku omogočala prednostno poplačilo njegovih terjatev.
ZDR-1 člen 13, 31, 31/1. OZ člen 21, 21/1, 22, 22/2.
obstoj delovnega razmerja - obvestilo o izbiri - ponudba za sklenitev pogodbe
Tožbeni zahtevek za ugotovitev obstoja delovnega razmerja oziroma za poziv nazaj na delo je neutemeljen že glede na dejstvo, da delovno razmerje ni bilo vzpostavljeno na nobenega od v zakonu predvidenih načinov. Stranki nista niti sklenili pogodbe o zaposlitvi v pisni obliki (prvi odstavek 17. člena ZDR-1), niti ni tožnik dela pri toženi stranki dejansko opravljal oziroma niso obstajali elementi delovnega razmerja (18. člen ZDR-1). Zmotno pa je tudi revizijsko stališče, da je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena v smislu določb prvega odstavka 21. člena OZ takrat, ko je tožnik od tožene stranke prejel obvestilo o izbiri.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog
Ekonomski razlog se lahko ugotavlja tudi po posameznih segmentih poslovanja (v konkretnem primeru na nivoju priloge, čeprav se ta ne prodaja samostojno) pri tem pa je bistveno, da se je uspešnost poslovanja za vse priloge ugotavljala na enak način in na podlagi primerljivih podatkov.