ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - varstvo lastninske pravice - geodetska napaka - razsojena stvar (res iudicata) - identiteta spora - objektivna identiteta - subjektivna identiteta - trditvena podlaga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Čeprav je tožbeni predlog isti, dejanska podlaga pravnomočne sodbe in v tej pravdi identičnega zahtevka ni enaka: V prvi zadevi dejanska podlaga obsega sklop dejstev, ki vodijo v pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja in/ali pravnega posla; "geodetska napaka" je bila obravnavana le v tem kontekstu (njen možen vpliv na posest tožnika in/ali vključenost parcele v pravni posel za pridobitev lastninske pravice). V tej pravdni zadevi pa tožnik zasleduje varstvo že obstoječe lastninske pravice na nepremičnini zaradi napačnega ravnanja geodetske uprave. Dejansko podlago tožbe torej predstavlja sklop dejstev, povezanih z vprašanjem, ali je zaradi napačnega zarisa parcele št. 691/2 okrnjena tožnikova lastninska pravica na nepremičnini.
skupno premoženje zakoncev - povrnitev vlaganj v nepremičnino - ugotavljanje deležev na skupnem premoženju - sklepčnost tožbe - trditveno in dokazno breme - informativni dokaz - pravica do sodnega varstva - pravica do obrambe
Sodišče prve stopnje je tožnikov zahtevek zavrnilo zato, ker naj bi bile njegove trditve o vlaganjih v toženkino nepremičnino preskope (premalo konkretne), tožba zato nesklepčna in zahtevek neutemeljen.
Revident trdi, da je s tem nižje sodišče lestvico trditvenega in dokaznega bremena postavilo previsoko. Predmet presoje Vrhovnega sodišča v tem revizijskem postopku torej je, ali so stališča nižjih dveh sodišč o ustrezni vsebini trditvenega in dokaznega bremena še skladni s standardi, ki izhajajo iz pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave), ali pa sta nižji sodišči, nasprotno, s pretirano rigoroznim ovsebinjenjem trditvenega bremena napačno uporabili procesna pravila iz 7. in 212. člena ZPP.
Če naj bo zahtevana raven trditvenega bremena skladna s pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave), je treba upoštevati pravna in življenjska položaja obeh pravdnih strank. Od tožnika je tako mogoče terjati le tisto, kar je od njega življenjsko še mogoče in razumno pričakovati. Hkrati pa trditvenega bremena (v imenu življenjskosti) spet ni mogoče znižati do te mere, da bi bila tožena stranka prizadeta v svoji pravici do obrambe. Braniti se je mogoče namreč le zoper ustrezno konkretizirano trditveno podlago.
dovoljenost revizije - novo pooblastilo odvetnika za vložitev revizije - zavrženje revizije
Novo pooblastilo za revizijo pomeni, da izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva, pravica pa ji nastane po pravnomočnosti sodbe ali sklepa, izdanega na drugi stopnji. Novega pooblastila v spisu ni, ampak le pooblastilo za revizijo, ki jo je pooblaščenec vložil zoper prejšnjo pravnomočno odločitev v zadevi.
V delu, ko revidentka poskuša izpostaviti nejasnost in protislovnost ugotovitev glede dokončnega zneska kupnine, preskakuje pravna sredstva (prvi odstavek 367. člena ZPP, po katerem je predmet revizijskega preizkusa pravilnost sodbe sodišča druge stopnje, s katero je prvostopna odločitev prestala pritožbeni preizkus). Takšnega očitka namreč v pritožbi ni uveljavljala, nasprotno - v njej je posebej celo izpostavila nepotrebnost obrazlaganja sodišča prve stopnje, da je kupnino prejela, ker da to ni predmet te pravde in da bo vprašanje plačila kupnine morda predmet drugega pravdnega postopka.
Opisani tožnikov enostranski "poseg" v pogodbo, ki se na njen vsebinski telos ne nanaša, ne vsebuje takšnih pogodbenih sestavin, katerih ne bi mogla upoštevaje že doseženo voljo pogodbenikov o kupoprodaji nepremičnine ter o vseh glavnih in stranskih točkah pogodbe vnesti ena od pogodbenih strank sama brez posledic za njihovo pravno opolnomočenost.
Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva varstvo svojih pravic in pravnih koristi, mora ves čas postopka izkazovati svoj pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo.
Postopek o sporni odločbi tožene stranke, ki sta ji nasprotovala tudi pritožnika, je pred sodiščem prve stopnje tako za tožečo stranko kot za pritožnika ugodno končan, glede na pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje pa tudi sama, s tožbo izpodbijana, odločba tožene stranke, ne obstaja več. Pritožnika si svojega pravnega položaja tudi z ugoditvijo njunemu predlogu ne bi mogla izboljšati, morebitno svojo korist pa bosta lahko uveljavljala tudi v ponovljenem upravnem postopku, zato nimata več pravnega interesa, da se odloča o njunem predlogu za stransko intervencijo.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - odpravnina ob upokojitvi
Ker ne obstajajo pogoji za dopustitev iz 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog kot neutemeljen zavrnilo.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je toženka nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi izobraževanja, ki ga ni uspešno zaključila, dolžna vrniti v bruto ali neto znesku.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - pokojninsko zavarovanje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je imela tožena stranka pravno podlago za zahtevek za vrnitev neupravičeno izplačanega nadomestila za čas čakanja na drugo ustrezno delo.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - pogodba o zaposlitvi - poslovodna oseba - razrešitev - pogodbeno dogovorjena odpravnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odpravnina, kakor je dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, korporacijskopravna pravica, ali pa jo je treba šteti za pravico iz delovnega razmerja.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - nedovoljen predlog
Po četrtem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku3 (v nadaljevanju ZPP) revizije ni mogoče dopustiti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000,00 EUR. Za ugotovitev te vrednosti je po 39. členu ZPP odločilna vrednost glavnega zahtevka, to je glavnice, obresti, kot postranska terjatev pa se ne upoštevajo. Če se v pravdi uveljavljajo poleg glavnice, so obresti postranska terjatev ves čas postopka, torej tudi v revizijskem postopku, četudi so sporne samo one, ne pa tudi glavnica. Obresti se štejejo kot glavni zahtevek (v pomenu 39. in 367. člena ZPP) samo v primeru, da so samo obresti razlog za začetek pravde. V obravnavanem primeru gre za pravdo zaradi plačila glavnice in obresti, in ker tožnica s predlogom za dopustitev revizije izpodbija samo odločitev o obrestih kot postranski terjatvi, ni nobene vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Vrednost spornega predmeta obrestnega zahtevka je tako skladno z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča RS enaka nič.4 Pogoj iz četrtega odstavka 367. člena ZPP tako ni izpolnjen.
predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - zavrnitev dokaznih predlogov - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj o zakonitosti zavrnitve dokaznih predlogov delodajalca in glede neupoštevanja njegovega ugovora glede vsebine zapisnika zaslišanja priče.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga
V obravnavani zadevi gre za spor v zvezi z izplačilom plač in drugih prejemkov v vrednosti 50.664,52 EUR s pp. Navedeno pomeni, da gre za spor, ko je revizija dovoljena že po zakonu. Zato predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
plačilo nadur - dnevnica - regres za letni dopust - predlog za dopustitev revizije - nepopoln predlog - zavrženje predloga
Tožnik je predlog za dopustitev revizije vložil po pooblaščencu, ki je odvetnik, ki pa hkrati s predlogom za dopustitev revizije ni predložil pooblastila. Skladno s petim odstavkom 98. člena ZPP sodišče vlogo, ki ji ni predloženo pooblastilo, zavrže, saj predlog v tem primeru ni popoln.
Predlogu za dopustitev revizije ni bila priložena sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča. Tudi zato je predlog nepopoln.
dopuščena revizija - predlog za dopustitev revizije - ugoditev predlogu
Revizija se dopusti glede vprašanja:
- ali gre pri dosojenih zneskih za odškodnino, za nadomestilo ali pa gre za drug prejemek iz delovnega razmerja?
- ali so od dosojenega zneska zaradi nezagotovljenega počitka plača dohodnina in prispevki od plače, ki bi jo tožeča stranka prejela za delo v Sloveniji po Uredbi o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, privzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, ali od celotnega prejemka?
Za odločanje o predlogu za obnovo postopka, končanega z inšpekcijsko odločbo, je pristojen upravni organ in ne sodišče prve stopnje, zato odločanje o takem predlogu ne spada v sodno pristojnost.
Za odločanje o izreku odločbe za nično so, v skladu s tretjim odstavkom 280. člena ZUP, pristojni upravni organi. Po uradni dolžnosti pa bi sodišče prve stopnje, v postopku odločanja o tožbi zoper inšpekcijsko odločbo, le-to lahko izreklo za nično. Ker je predmet obravnavanega upravnega spora presoja postopka izdaje dovoljenja, je sodišče prve stopnje predlog za izrek ničnosti inšpekcijske odločbe pravilno zavrglo.
Iz fotokopirane povratnice je razvidno, da je bilo tožeči stranki v hišnem predalčniku 5. 5. 2017 puščeno obvestilo o prispeli pošiljki. Pisma v 15 - dnevnem roku ni prevzela. Fikcija vročitve je nastopila 20. 5. 2017. Rok za vložitev predloga je začel teči naslednjega dne in se je za pravočasno vložitev predloga za dopustitev revizije iztekel na ponedeljek, 19. 6. 2017. Ker je predlagateljica predlog za dopustitev revizije vložila 20. 6. 2017, je predlog prepozen.
dovoljenost revizije - zelo hude posledice - trditveno in dokazno breme - inšpekcijsko nadzorstvo v gradbeništvu - gradbeništvo
Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - prekoračitev tožbenega zahtevka
Sodišče je v škodo revidentov prekoračilo tožbeni predlog s tem, ko je ugotavljalo, ali poleg okoliščin za zavrnitev zahtevka za izplačilo sredstev, ki jih je ugotovil upravni organ, obstojijo še katere druge okoliščine za tako odločitev. Sodišče ima sicer možnost, da s sodbo tožbo kot neutemeljeno zavrne, če spozna, da je izpodbijani upravni akt po zakonu utemeljen, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v upravnem aktu; te razloge navede sodišče v sodbi (3. alineja drugega odstavka 63. člena ZUS-1). Vendar ta določba po prej obrazloženem ne pomeni, da sme sodišče prekoračiti tožbeni predlog in po prosti presoji dopolnjevati dejansko stanje, na podlagi katerega bi bilo mogoče sklepati na pravilnost odločitve upravnega organa.