samostojna pokojnina - vojaški zavarovanec - sorazmerni del pokojnine - mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju - zavarovalna doba, dopolnjena v različnih državah
Z uveljavitvijo ZPIZ-1 je ZPIZ/92 prenehal veljati. Izjema so nekatere določbe, katerih uporaba je bila podaljšana do sprejetja ustreznih predpisov. Med njimi sta v 455. členu ZPIZ-1 navedena tudi prvi in drugi odstavek 254. člena ZPIZ/92, ki določata pristojnost toženca za obravnavo zadeve. Njuna uporaba je bila za državljane Slovenije časovno vezana na sklenitev mednarodnih sporazumov o socialnem zavarovanju z državami, nastalimi na območju nekdanje SFRJ. Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo je pričel veljati 1. 11. 2010. Od njegove uveljavitve dalje ne predstavljata več pravne podlage za odločitev v primerih, ko so bili zavarovanci zavarovanih v dveh sistemih socialnih zavarovanj.
ZMEPIZ-1 člen 80, 80/5, 83, 83/1, 83/2. ZPIZ-2 člen 13, 13/2.
ugotovitev lastnosti zavarovanca - pravnomočno ugotovljeno delovno razmerje - sprememba podlage zavarovanja za nazaj
Prvi odstavek 83. člena ZMEPIZ-1 je izjema od pravila, da se lastnost zavarovanca na zahtevo (posameznika ali delodajalca) ugotavlja največ od 1. januarja 2000 naprej. Drugi odstavek pa je izjema od prvega odstavka. To pomeni, da se na podlagi prvega odstavka, v primeru s pravnomočno sodno odločbo ugotovljenega delovnega razmerja, lastnost zavarovanca lahko ugotavlja tudi za obdobje pred 1. 1. 2000, če oseba ni bila vključena v obvezno zavarovanje. Na podlagi drugega odstavka pa je enaka možnost dana tudi osebam, ki so bile v obvezno zavarovanje sicer vključene, vendar prostovoljno ali pa kot osebe upravičene do nadomestila zaradi začasne nezmožnosti za delo po prenehanju delovnega razmerja, pod pogojem, da je bila pravnomočna odločba glede plačila prispevkov tudi izvršena.
Določba 83. člena ZMEPIZ-1 torej ne predstavlja splošne zakonske ureditve primerov sprememb zavarovalne podlage na podlagi pravnomočnih sodnih odločb, izdanih v delovnih sporih, pač pa izjemo glede zakonsko predpisanega obdobja, v katerem je mogoče ugotavljati lastnost zavarovanca za nazaj. Splošno pravno podlago za spremembo zavarovalne podlage v primeru, ko se s pravnomočno sodbo za nazaj ugotovi obstoj delovnega razmerja predstavlja 5. točka 80. člena ZMEPIZ-1, na podlagi katere se obstoj zavarovalnega razmerja oziroma lastnosti zavarovanca ugotavlja, kadar je s pravnomočno sodbo, sodno poravnavo ali v postopku mediacije ugotovljen obstoj delovnega razmerja.
volitve predsednika republike - podpisi volivcev - izpolnitev obrazca
Predlog pritožnikove kandidature za predsednika republike je bil podprt s 57 podpisi podpore na obrazcu P-1, zato je odločitev DVK, da na podlagi 56. člena ZVDZ zavrne predlog kandidature pritožnika, ker ni bil podprt z zakonsko zahtevanimi 5000 podpisi, pravilna in zakonita.
Pritožnik ni izkazal, da bi zatrjevana pravna nejasnost glede izpolnjevanja obrazcov podpore, objektivno ovirala nestrankarske kandidate pri zbiranju potrebnega števila obrazcev podpore. Način izražanja podpore volivca kandidatu je namreč enaka tako pri kandidatih, ki jih podpira stranka, kot pri kandidatih, ki nastopajo brez strankarske podpore, saj zakon med njimi glede načina dajanja podpore ne razlikuje. Zakon namreč prepušča posameznemu volivcu odločitev, kdaj bo volivec v obrazec podpore navedel, komu daje podporo in ali bo to storil celo samo s konkludentnim dejanjem (izročitev overjenega obrazca predlagatelju kandidature).
Zakonska zahteva po različnem številu zbranih podpisov podpore za strankarske in nestrankarske kandidate (za predsednika republike) in s tem različna teža podpisov, ki jih dajo v podporo poslanci in volivci, tudi po stališču Ustavnega sodišča ne pomen nedopustne diskriminacije med temi osebami, ker je ta razlika stvarno utemeljena z različnim položajem posameznih subjektov v političnem sistemu.
ZPP člen 11, 109. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10, 10/2.
žalitev sodišča v vlogi - kaznovanje stranke - izrek denarne kazni - varovanje ugleda in avtoritete sodstva - pravica do svobode izražanja
Vrhovno sodišče je v tej zadevi tehtalo med pritožničino pravico do svobode izražanja na eni strani in varovanjem avtoritete in nepristranskosti sodstva na drugi strani (drugi odstavek 10. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin). Ob tem se je Vrhovno sodišče vprašalo, kdo kritizira, koga kritizira, kaj kritizira in kje kritizira. V tu obravnavani zadevi stranka, ki je izgubila sodni spor, v svoji vlogi, ki je namenjena zelo ozkemu krogu bralcev, kritizira sodstvo kot celoto zaradi preteklih pojavov v sodstvu, pri čemer je vsebinsko problematična samo besedna zveza "goljufivi sodniki". Če navedenemu prištejemo še dejstvo, da se pritožnica odmika od spornih izrazov, ko pravi, da se z vsebino ne strinja in da ima sama spoštljiv odnos do sodišča, Vrhovno sodišče ocenjuje, da je v konkretnem primeru treba dati prednost pravici do svobode izražanja.
povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - osebno stanje oškodovanca - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti
Samo prepis pritožbenih navedb v reviziji praviloma ne more pripeljati do uspeha stranke v revizijskem postopku, saj takšno ravnanje povsem prezre odgovore sodišča druge stopnje na pritožbene navedbe.
V primerih predobstoječih bolezenskih ali degenerativnih stanj je treba rešiti vprašanje, ali je verjetno, da bi konkretni oškodovanec težave trpel tudi, če škodnega dogodka sploh ne bi bilo.
Zgolj dejstvo, da je bila bolezen diagnosticirana neposredno po škodnem dogodku in da je posledično tožnik takrat pričel z zdravljenjem, ne pomeni, da so nevšečnosti, ki jih ima zaradi zdravljenja (dieta, jemanje zdravil), posledica škodnega dogodka. Ne gre namreč za težave, ki se ob odsotnosti škodnega dogodka sploh ne bi pojavile.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00005989
OZ člen 35. ZLNDL člen 2, 3. ZPN člen 5, 7. ZPDS člen 7. ZTLR člen 12. ZUN člen 46. SZ člen 9. ZVEtL člen 7. ZVEtL-1 člen 43. ZPP člen 70, 72, 73, 247, 252, 362. ZS člen 3, 11. - člen 18, 156, 157, 163.
ničnost prodajne pogodbe - etažna lastnina - prenos pravice uporabe - pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču - preoblikovanje pravice uporabe - skupno funkcionalno zemljišče - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem - predmet izven pravnega prometa - gradbena parcela - veljaven prostorski akt - parkirišča - garaža - pravni interes za ugotovitveno tožbo - naravni sodnik - izločitev sodnika - odklonitveni razlog - izločitev izvedenca - ogled izvedenca - stroka izvedenca - upoštevanje napotkov višjega sodišča
V skladu z drugim odstavkom 72. členu ZPP mora stranka zahtevati izločitev sodnika, takoj ko izve, da je podan razlog za izločitev, vendar najpozneje do konca obravnave pred pristojnim sodiščem, če ni bilo obravnave, pa do izdaje odločbe. Ko gre za zahtevo za izločitev sodnika višjega sodišča, to pomeni, da lahko stranka zahteva njegovo izločitev do izdaje pritožbene odločbe oziroma do trenutka, ko ji sodišče pošlje pisni odpravek odločbe.
Sodišče prve stopnje ni vezano na materialnopravno stališče sodišča druge stopnje, ampak je dolžno zgolj storiti tisto, k čemur ga sodišče druge stopnje napoti.
Izhajajoč iz pridobljenih pravic v prejšnjem družbenoekonomskem sistemu, tranzicije teh pravic v nov sistem stvarnega prava in stanja (ne)urejenosti zemljiškoknjižnih pravic z dejanskimi, ob relativiziranem pomenu načela zaupanja v zemljiško knjigo v primerih tranzicije in nevarnosti nadaljnjih pogodbenih razpolaganj, je tako treba tožnikom priznati pravni interes za ugotovitveno tožbo, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do nastanka večje premoženjske škode, hujših socialnih posledic, pa tudi ogrožanja pravne varnosti na nepremičninskem trgu in družbenem življenju nasploh.
Vrhovno sodišče je v svoji sodni praksi že večkrat poudarilo, da razmerij, ki so nastala v preteklosti, ni mogoče reševati s sedaj jasno opredeljenimi instituti in pravili stvarnega prava v smislu klasičnega civilnega prava, pač pa je treba v okviru pravil, veljavnih v času pridobitve pravic, etažnim lastnikom pridobljene pravice priznati tudi sedaj.
Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da ZLNDL ne vsebuje domnev o lastništvu v smislu, da bi se domnevalo, da je pravna oseba, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice uporabe, lastnik nepremičnine.
V vsakem konkretnem primeru je treba pri presoji pravnega vprašanja, ali ima določeno zemljišče status funkcionalnega zemljišča ali ne, izhajati iz prostorskih aktov, veljavnih v času gradnje objekta.
Revizijsko sodišče sprejema stališče sodišča druge stopnje, da - z vidika manj toge stvarnopravne ureditve v času gradnje soseske B. - ni izključeno, da je bil z zazidalnim načrtom predviden soobstoj površin za mirujoči promet na nivoju terena (kot skupnega funkcionalnega zemljišča stanovanjskih stavb) ter podzemnih garaž pod tem zemljiščem. Odločilno je ravno dejstvo, da so bile predvidene podzemne in ne nadzemne garaže.
Iz opisa kaznivega dejanja je razvidno, da naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno z uporabo svetovnega spleta oziroma elektronske pošte, ni pa povsem jasno, kje je storilec deloval oziroma kje je, glede na očitano kaznivo dejanje ponarejanja listin, nastala prepovedana posledica. Glede na opis kaznivega dejanja je torej negotovo, na območju katerega sodišča naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno, zato je glede na dejstvo, da je bil obtožni predlog vložen pri Okrajnem sodišču v Celju, na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZKP v tej zadevi podana krajevna pristojnost Okrajnega sodišča v Celju.
predlog za dopustitev revizije - varstvo lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na premičninah - neodplačen prenos lastninske pravice - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00004486
ZASP člen 12, 31, 31-2, 81, 81/1, 105, 106. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - javna priobčitev glasbenih del - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - Pravilnik o javni priobčitvi glasbenih del - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - avtorski honorar - običajni honorar - honorar po licenčni pogodbi - minimalni honorar - uporaba tarife - primernost tarife
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sme Združenje SAZAS na podlagi dovoljenja Urada RS za intelektualno lastnino, št. 800-3/96 z dne 12. 3. 1998, kolektivno upravljati z glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in ni bila ustvarjena posebej za uporabo v tem avdiovizualnem delu (t.i. predobstoječo glasba v avdiovizualnih delih),
- ali tarifni del Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (Ur. L. RS št. 29/1998) zajema oziroma vključuje tudi glasbo, ki se priobči v avdiovizualnem delu in je bila ustvarjena posebej za to delo,
- ali je sodišče pristojno in dolžno presojati primernost veljavne tarife, če so podane okoliščine, ki izkazujejo njeno pomembno odstopanje od tarif za istovrstne pravice in primere v drugih državah EU, in druge okoliščine, ki izkazujejo njeno pretirano višino.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - kršitev pravice do obrambe - dokazni predlog obrambe - postavitev izvedenca medicinske stroke - splošno znana in sodno znana dejstva - vožnja pod vplivom alkohola
Glede na koncentracijo alkohola v obsojenčevi krvi, ki je za 1,5-krat presegala dovoljeno koncentracijo, sodišču ni bilo treba postaviti izvedenca, ki bi ugotavljal, ali so bile obsojenčeve sposobnosti za varno vožnjo prizadete in zmanjšane. Poleg tega se sodišču v konkretnem primeru niti ni pojavil dvom v obsojenčevo prištevnost. Nova dejstva in novi dokazi pa niso samostojni pritožbeni razlog, ampak le sredstvo za presojo pravilnosti in popolnosti v sodbi sodišča prve stopnje ugotovljenega dejanskega stanja.
predlog za dopustitev revizije - razpad zunajzakonske skupnosti - vrnitev darila - običajno darilo - nepremičnina kot predmet darila - premoženjsko stanje
ZPP člen 154, 367a, 367a/3, 385, 385/3. ZBPP člen 46, 48.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - brezplačna pravna pomoč - odločitev o pravdnih stroških - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - kriterij, da vsaka stranka krije svoje stroške - odstop od sodne prakse
V sodni praksi in pravni doktrini je nesporno, da "[o]dločitev, naj vsaka stranka krije svoje pravdne stroške, [...] ni vedno posledica matematičnega izračuna o polovičnem uspehu vsake pravdne stranke."
Po prvem odstavku 46. člena ZBPP so stroški, ki jih je za upravičenca do brezplačne pravne pomoči iz naslova oprostitve plačila stroškov sodnega postopka iz proračuna založila Republika Slovenija, stroški sodnega postopka. In o teh stroških se odloča tako, kot narekujejo določbe Dvanajstega poglavja ZPP.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - skupno premoženje v tujini - naknadno ugotavljanje obsega skupnega premoženja - mednarodna pristojnost slovenskega sodišča - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - prodaja skupne nepremičnine - soglasje drugega zakonca
Sodna praksa pravi, da bi bilo v nasprotju z načelom dispozitivnosti od zakoncev zahtevati, da morajo z zahtevkom za ugotovitev obsega skupnega premoženja zajeti vse skupno premoženje; da sodišče lahko strankam zagotovi pravno varstvo le na njihovo zahtevo, in sicer v obsegu zahtevka; da pravnomočna odločitev, da določena stvar spada v skupno premoženje, ne pomeni pravnomočne odločitve o obsegu skupnega premoženja in zato ne preprečuje nove pravde za ugotovitev, da še druga stvar spada v skupno premoženje ter da lahko tožena stranka glede premoženja, ki ga tožeča stranka s tožbo ni zaobsegla, vloži nasprotno tožbo in na ta način doseže obravnavanje skupnega premoženja kot celote.
Sodna praksa je v času vložitve nasprotne tožbe in odločitve sodišča prve stopnje omogočala delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku, če je nasprotnik stranke, ki je delitev predlagal, s tem soglašal ali če so obstajale druge posebne okoliščine, na primer, če so bile stvari iz skupnega premoženja po namenu ali svoji naravi namenjene le enemu zakoncu, če je eden od zakoncev skupno premoženje že odsvojil in podobno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - vložitev nadzorstvene pritožbe in rokovnega predloga - predsednik okrožnega sodišča - dvom v nepristranskost - objektivna nepristranskost sodišča - izločitev sodnikov višjega sodišča
Tožničina teza, da sodniški naziv predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani vzbuja dvom v to, da bo predsednik Višjega sodišča v Ljubljani zmožen nepristransko odločiti o rokovnem predlogu, je prima facie zgrešena. Zato gre za očitno neutemeljene okoliščine, ki ne vzbujajo tehtnega dvoma v objektivno nepristranskost sodišča.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti - pravočasnost dopolnitve zahteve - izpovedba oškodovanca - nasprotje med vsebino zapisnikov o izpovedbah in samimi zapisniki (protispisnost)
Glede na to, da je sodišče, ki je odločalo o obsojenčevi prošnji za brezplačno pravno pomoč, obsojencu določilo novega zagovornika šele 20. 7. 2016, torej že po izteku roka za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, bi bila možna smiselna uporaba določila 89. člena ZKP, ki obdolžencu, ob izkazanih opravičljivih razlogih za zamudo roka za pritožbo zoper sodbo, dovoljuje vložitev prošnje za vrnitev v prejšnje stanje. Vendar obsojenčev zagovornik ob vložitvi dopolnitve zahteve ni podal tovrstne prošnje, Vrhovno sodišče pa glede na očitno prekoračitev roka iz tretjega odstavka 421. člena ZKP, navedb iz dopolnitve zahteve ni upoštevalo.
Odsotnosti izrecnega zanikanja vsebine uradnega zaznamka ni mogoče preprosto enačiti s sklicevanjem na njegovo vsebino, v posledici česar bi njegova vsebina postala del izpovedbe oškodovanca. V obravnavanem primeru gre tudi za izrazito nasprotje, saj predstavlja izpovedba oškodovanca ključni obremenilni dokaz, pri čemer se napačno povzet del izpovedbe oškodovanca nanaša na zakonski znak očitanega kaznivega dejanja, sodišče prve stopnje pa ga je uporabilo tudi pri sklepanju o obstoju direktnega naklepa.
- ali gre pri vprašanju davka od prometa zavarovalnih poslov za samostojno pravico, povsem ločeno od zavarovalnega dogodka, ki jo je mogoče uveljavljati le samostojno v obliki ugovora ali nasprotne tožbe;
- ali je zavarovalnica v primeru, da se premoženjsko in življenjsko zavarovanje zaradi krivde zavarovalca prekineta pred potekom 10 let, po ZDPZP v položaju davčnega zavezanca ali plačnika davka (ki davek plača za račun davčnega zavezanca) kot termina, ki ju opredeljuje 12. člen ZDavP-2, ter posledično, ali je toženka zaradi predčasne prekinitve zavarovanja davek pravilno bremenila v škodo zavarovalne vsote (kot plačnik davka).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00005229
ZZZDR člen 59.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev - ugovor nadpolovičnega deleža na skupnem premoženju - dopuščena revizija
Po ponovni preučitvi zadev II Ips 254/2011, II Ips 236/2008, II Ips 603/2007 in II Ips 443/2008 in obravnavane zadeve je Vrhovno sodišče ocenilo, da ne bi smelo na načelni ravni zavzeti stališča, da ugovor posebnega premoženja nikoli ne zajema tudi podrednega ugovora višjega deleža na skupnem premoženju. Procesno ravnanje tožene stranke je namreč treba ocenjevati upoštevajoč okoliščine posameznega primera. Kadar tožena stranka svojo pravno tezo, da je sporno premoženje njeno posebno premoženje, utemeljuje z dejanskimi trditvami, ki po svoji naravi izpodbijajo domnevo enakih deležev na skupnem premoženju, jih je treba upoštevati v okviru ugovora višjega deleža. Tak je tudi obravnavan primer.