neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - stečaj glavnega izvajalca - zapadlost terjatve glavnega izvajalca - razlogi za revizijo - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - preskakovanje pravnih sredstev - konkretizacija pritožbenih navedb
Ker tožena stranka v pritožbenem postopku zatrjevane kršitve njene pravice do izjavljanja po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni dovolj pojasnila in opredelila, se na to kršitev tudi ne more sklicevati v revizijskem postopku. Revizijski očitek namreč v takšnem primeru pomeni nedovoljeno preskakovanje pravnih sredstev.
S tem, ko se izpolnijo pogoji po 631. členu OZ, pridobi podizvajalec ex lege neposredni zahtevek do naročnika, s čimer na drugi strani nastane nova (solidarna) obveznost naročnika za plačilo (iste) terjatve, za katero odgovarja že glavni izvajalec. Ker pravne posledice začetka stečajnega postopka zadanejo samo terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, neposredni zahtevek podizvajalca, ki ga je pridobil zoper naročnika, v takšnem primeru zato ne preneha.
dopuščena revizija - razmerja med starši in otroki - preživljanje otroka - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - odstop od sodne prakse - obrazložitev odstopa od ustaljene prakse - ovrženje (overrulling) - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Ni vsak odstop od sodne prakse nedopusten. Nižje sodišče lahko od sodne prakse višjega sodišča odstopi zaradi razlikovanja (distinguishing) ali pa zaradi pretehtanja (outweighing). A tisto, kar je ključno, je, da mora v obeh primerih za to navesti utemeljene razloge.
V nujnih primerih, ko je nevarno, da bi tujec pobegnil ali se skril, sme policija na prošnjo tujega organa, ne glede na to, na kakšen način je poslana, tujcu vzeti prostost (takoimenovani začasni ekstradicijski pripor). Vrhovno sodišče je že v več svojih sodbah zavzelo stališče, da je sporočilo Interpola, v katerem so navedeni vsi potrebni podatki, po svojih značilnostih listina, ki je enakovredna odločbi o priporu oziroma zapornemu nalogu.
pripor - ponovna odreditev pripora - pravica do kontradiktornega postopka - kršitev kontradiktornosti - priporni narok - pravica do obrambe - pravica do izjave obdolženca
Določba 204.a člena ZKP ureja le tiste situacije, ko je bila osumljencu že odvzeta prostost in ga je policija privedla k preiskovalnemu sodniku. Vendar to še ne pomeni, da se lahko pripor v primeru, ko obdolžencu prostost prehodno še ni bila odvzeta, odredi, ne da bi bilo opravljeno to procesno dejanje.
Vendar mora v primeru, da konkradiktornost postopka ni bila zagotovljena, v pravnih sredstvih zoper odločbo, s katero je bil pripor odrejen, obramba vsaj na nivoju verjetne izkazanosti navesti konkretne okoliščine, ki bi lahko, če bi jih lahko uveljavljal na pripornem naroku, privedle do tega, da pripor ne bi bil odrejen.
ZZZDR člen 132. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - preživljanje mladoletnega otroka - višina preživnine - zvišanje preživnine - aktivna legitimacija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za zvišanje preživnine zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije, v primeru, ko je mati vložila tožbo zaradi dodelitve mladoletnega otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo, določitve stikov in zvišanja preživnine, nato pa je bil na zadnjem naroku za glavno obravnavo glede varstva, vzgoje in oskrbe ter glede stikov sklenjen sporazum, tako da je sodišče s sodbo odločilo le še o zvišanju preživnine.
povrnitev škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti ali nevarne stvari - pojem nevarne stvari - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - vzdrževanje igral - gugalnica - trditveno in dokazno breme
Samo iz okoliščine, da je veriga na igralu popustila, še ni mogoče sklepati, da je za to odgovorna prav prvotoženka.
ZKP člen 75, 75/2, 285.a, 285.a/3-4, 371, 371/1-11, 420, 420/1, 420/2, 420/5.. URS člen 29.
zagovornik po pooblastilu - pravica do proste izbire zagovornika - preklic pooblastila - pravica do obrambe - pravica do učinkovite obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev prepoznega dokaznega predloga - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - materialna izčrpanost pravnih sredstev
Tedanji zagovornik je svojo dolžnost opravljal na podlagi obsojenčevega pooblastila. Navedeno pomeni, da je bilo morebitno nezadovoljstvo obsojenca z izvajanjem njegove obrambe stvar njunega medsebojnega mandatnega razmerja. Kolikor je obsojenec menil, da zagovornik ne izvaja kakovostne in učinkovite obrambe oziroma, da po njegovi oceni kaže znake duševne bolezni, je potemtakem imel kadarkoli možnost preklicati pooblastilo in si izbrati drugega zagovornika, česar pa ni storil. Ne prvostopenjsko, ne drugostopenjsko sodišče, nista imeli prav nobenega razloga, da bi kakorkoli vplivali na obstoj mandatnega razmerja med obsojencem in zagovornikom, saj bi na ta način posegali v zaupen odnos med navedenima. Zaupen odnos med obdolžencem in zagovornikom je namreč eden izmed pogojev za učinkovito obrambo z zagovornikom, zato sodišče vanj ne more posegati.
odškodninska tožba - povrnitev materialne škode - škoda nastala uporabniku zemljišča pri izgradnji avtoceste - škoda povzročena tretjim - nepogodbena odškodninska odgovornost - DARS - gradnja avtocest - pasivna stvarna legitimacija - pasivna legitimacija DARS - zastopanje države - posredno zastopanje - dopuščena revizija
Zdi se, da mora za primere, ko gre za nepogodbeno odškodninsko odgovornost v razmerju do tretjih (tak je tudi obravnavani primer), še toliko bolj veljati, da za povzročeno škodo tretjemu odgovarja (tudi) posredni zastopnik sam, četudi je tretjim povzročena pri opravljanju nalog za račun zastopanega in v zvezi s temi nalogami. Ne le, da posredni zastopnik pravno ravna v lastnem imenu, tudi sicer bo odločitev za deliktno ravnanje, ki rezultira v povzročitvi škode, običajno izvirala iz sfere neposrednega povzročitelja, četudi ni mogoče a priori izključiti primerov, da bi naročitelj mandatarju (kot posrednemu zastopniku) naročil prav tako ravnanje. Zato ni najti razumnega razloga, ki bi izključeval odgovornost DARS (civilnopravno deliktno sposobne so tudi pravne osebe).
ZDZdr člen 74, 74/1-5, 74/1-6. - člen 8, 8/b-c. ZSV-UPB2 člen 51.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - sprejem na zdravljenje s privolitvijo - pogoji za sprejem - socialno varstvo - prostorska stiska
Res je, da se je predlagatelj strinjal s premestitvijo v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda in je zato treba uporabiti 74. člen ZDZdr. Ne drži pa, da predlagatelj ne izpolnjuje pogojev za sprejem iz 5. in 6. alineje prvega odstavka 74. člena ZDZdr.
Upoštevaje ugotovitve sodišč o težavah v duševnem zdravju je nasprotni udeleženec upravičenec do socialnovarstvenih storitev v posebnem socialnovarstvenem zavodu po podtočki C) točke b 8. člena Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, ki jih izvaja udeleženec, ki je posebni socialnovarstveni zavod.
Prostorska stiska posebnih socialnovarstvenih zavodov po ustaljeni sodni praksi ni pravno relevantna.
povrnitev nepremoženjske škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorije vzročnosti - teorija o adekvatni vzročnosti - izravnalna pravičnost - posebne lastnosti oškodovanca - osebno stanje oškodovanca - popolna odškodnina - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča - dopuščena revizija
Osebno stanje, ki pogojuje nastanek določene pojavne oblike škode ali njen večji obseg od običajnega in ki preprečuje razbremenitev odgovornosti povzročitelja škode, je zgolj stanje, ki je prirojeno oziroma ki pred škodnim dogodkom nastane ali se razvije spontano in ni posledica nikogaršnjega ravnanja ali opustitve.
Življenjsko in logično izkustveno je, da se zlomi kosti celijo različno hitro, glede na starost oškodovanca, njegovo zdravstveno stanje oziroma že prestane poškodbe. Povsem predvidljivo je tudi, da pride pri zdravljenju iz različnih razlogov do zapletov. V luči tako zasnovane adekvatnosti ne more biti bistveno, ali je stanje, zaradi katerega je zdravljenje trajalo dlje kot običajno, inherentno oškodovancu, ali pa je zgolj posledica njegovega predhodnega ravnanja oziroma ravnanja tretje osebe.
SZ-1 člen 5. SZ člen 117. ZPDS člen 2, 3. ZLNDL člen 5.
dopuščena revizija - izbrisna tožba - družbena lastnina - pravica uporabe - lastninjenje - večstanovanjska stavba - pridobitev lastninske pravice - investitor - etažna lastnina - posamezni del stavbe - nastanek etažne lastnine
Revizijsko neizpodbojne ugotovitve sodišč prve in druge stopnje, da je bila toženka investitor gradnje večstanovanjske stavbe, v kateri se nahaja sporni prostor, in da je toženka še pred sklenitvijo stanovanjske pogodbe s tožnikom 29. 9. 1986 namembnost spornega prostora opredelila kot poslovni prostor, ga imela v posesti in dajala v najem, utemeljujejo sklep, da ta nikoli ni postal del skupnih prostorov večstanovanjske stavbe A. št. 3, ampak je imela toženka na njem kot na samostojnem delu stavbe pravico uporabe.
predlog za dopustitev revizije - obrazložitev predloga za dopustitev revizije - konkretizacija predloga - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog je nesorazmerno dolg, saj obsega 16 tipkanih strani. Tudi zato iz njega ni mogoče hitro in nedvoumno ugotoviti, ali je predlagano vprašanje (ki je stvarnopravno) sploh v kakšni zvezi s podrednim zahtevkom (ki je denarni). Še toliko manj je mogoče na hiter in učinkovit način ugotoviti, v kakšni zvezi je z njim. Prav tako ni mogoče na hiter in učinkovit način ugotoviti, ali je predlagano vprašanje hkrati (če se torej sploh nanaša na podredni zahtevek) v kakšni zvezi s pravnim pravilom, ki naj bi bilo prekršeno oziroma niti tega ne, katero pravno pravilo je bilo v zvezi s podrednim zahtevkom sploh prekršeno.
Ker zahteve kratkosti (jedrnatosti), natančnosti, konkretnosti in kavzalnosti, ki jih zaradi zagotavljanja precendenčne vloge Vrhovnega sodišča na stranke naslavlja zahteva iz četrtega odstavka 367. b člena ZPP, niso bile spoštovane, je Vrhovno sodišče tudi v zvezi s podrednim zahtevkom izreklo prav v ta namen predvideno sankcijo iz šestega odstavka istega člena ter predlog tako v celoti zavrglo.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - nova dejstva v reviziji - sklicevanje na pritožbene navedbe - pomanjkljiva trditvena podlaga - informativni dokaz - izgubljeni zaslužek - denarna renta - normalen tek stvari - revizija zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Sodišče druge stopnje utemeljeno opozarja, da bodoče prikrajšanje tožnika ne izhaja le iz njegovih plačilnih list v pravno upoštevnem obdobju. Gre za hipotetično kategorijo, o kateri se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutka škodnega dogodka, ter upoštevaje tudi vse druge okoliščine v zvezi z oškodovančevo sposobnostjo pridobivanja dohodka (ne le pretekli zaslužek, temveč tudi preostalo delovno zmožnost, nadomestila iz naslova socialnih zavarovanj, ipd.).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VS00005428
ZPP člen 339, 339/2-8, 379, 379/1. ZVPot člen 22, 22/4, 24, 24/1. URS člen 25.
pogodba o finančnem lizingu - potrošniška pogodba - ničnost pogodbe - nepošten pogodbeni pogoj - valutna klavzula v CHF - pojasnilna dolžnost - opredelitev do navedb strank - pravna naziranja strank - pravica do izjave v postopku - pravica do poštenega sojenja - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve in druge stopnje
Napake, ki jo je zagrešilo sodišče prve stopnje, ker se do tožnikovih nosilnih pravnih argumentov (sklicevanje na določbe prvega odstavka 24. člena ZVPot ni očitno neutemeljeno) ne le ni opredelilo, ampak jih ni navedlo niti v povzetku njegovih navedb, pritožbeno sodišče ne more odpraviti na način, da na prvi stopnji prezrta pravna naziranja obravnava samo. Stranka ima namreč pravico do poštenega postopka na vsaki stopnji sojenja. Razen tega bi bila s takim odpravljanjem napake bistveno okrnjena strankina pravica do pritožbe.
ZKP člen 355, 363, 363/1, 364, 364/7, 371, 371/1-1, 371/2, 420, 420/1-3, 421, 421/4, 421/5.. URS člen 8.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.
pravica do poštenega postopka - načelo neposrednosti - pravica do pritožbe - stališče Evropskega sodišča z človekove pravice - učinkovanje in izvrševanje odločb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - psihološka presoja verodostojnosti izpovedb - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - ocena verodostojnosti priče - neposreden vtis - neposredna zaznava sodnika - rok za izdelavo pisne sodbe - prekoračitev roka za izdelavo sodbe
Skladno s petim odstavkom 421. člena ZKP se zahteva za varstvo zakonitosti iz četrtega odstavka tega člena lahko vloži tudi zoper odločbo vrhovnega sodišča. Citirane določbe ZKP predstavljajo podlago za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, če je z odločbo ESČP ugotovljeno, da je bila v konkretnem kazenskem postopku s pravnomočno sodno odločbo v škodo obdolženca kršena človekova pravica ali temeljna svoboščina. Na podlagi določb četrtega in petega odstavka 421. člena ZKP imajo upravičenci pravico, da v primeru kršitve konvencijske pravice v škodo obdolženca, ugotovljene s strani ESČP, (ponovno) vložijo zahtevo za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno sodno odločbo. Vendar pa določb ZKP ni mogoče razlagati na tak način, da bi odločba ESČP, s katero je bila ugotovljena kršitev določene konvencijske pravice, že sama po sebi predstavljala zadosten razlog in podlago za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
Zahteva utemeljeno problematizira okoliščino, da sodnica, ki je izdelala obrazložitev sodbe, pri izvajanju dokazov ni sodelovala, zaradi česar si ni mogla ustvariti neposrednega vtisa o izvedenih dokazih ter napraviti in obrazložiti dokazne ocene v skladu z lastnimi prepričanji in neposrednimi zaznavami, kar ima velik pomen zlasti pri presoji t. i. osebnih (personalnih) dokazih, torej tudi zaslišanju obdolženca in prič.
S takšnim postopanjem prvostopenjskega sodišča je bilo kršeno načelo neposrednosti. Sodnik lahko prosto presoja vrednost posameznih dokazov le tedaj, če sam neposredno sodeluje pri izvajanju dokazov. Le v takem primeru si lahko na podlagi notranje, psihološke presoje ustvari sliko o posebnostih posameznega dokaza (dokaznega sredstva) ter subjektivno mnenje o verodostojnosti personalnih dokazov.
Sodnica, ki je pisala sodbene razloge, pri sojenju in izvajanju dokazov ni sodelovala. To pomeni, da je bil njen spoznavni, gnoseološki položaj v zvezi s presojo dokazne vrednosti posameznih dokazov (dokaznih sredstev) okrnjen, saj je le-to, lahko napravila le na podlagi logičnega mišljenja in izkustvenih pravil, ne pa tudi na podlagi neposrednega vtisa o izpovedbah prič in zagovoru obdolženca, čeprav so zagovor in izpovedbe prič predstavljali enega od bistvenih elementov pri ugotavljanju odločilnih dejstev glede vprašanja krivde in kazenske sankcije. Ker si sodnica, ki je pripravila pisno obrazložitev sodbe, neposrednega vtisa ni mogla ustvariti, je jasno, da je tudi v obrazložitvi sodbe psihološka presoja verodostojnosti obdolženca in prič oziroma zanesljivosti njihovih izjav v celoti izostala.
S tem, ko pisne obrazložitve sodbe ni izdelala sodnica, ki je izvajala dokaze in izrekla sodbo, pač pa sodnica, ki v dokaznem postopku in pri izreku sodbe ni sodelovala, sta bila kršena načelo neposrednosti in določba sedmega odstavka 364. člena ZKP, ki jo je v luči pravice do poštenega sojenja treba razlagati tako, da se zahteva, da (tisti) sodnik, ki sodi in izvaja dokaze ter izreče sodbo, izdela tudi pisne razloge sodbe v primerih, ko je izdaja pisnega odpravka sodbe z obrazložitvijo po zakonu obvezna.
Takšen izrazito odstopajoč časovni razkorak, je po presoji Vrhovnega sodišča, glede na specifične okoliščine primera, še dodatno okrnil pomen načela neposrednosti, ki se odraža tudi v zagotovitvi razumne časovne povezanosti dejanj sodišča, ki zadevajo postopek izdaje sodbe, čemur sta namenjena navedena (sicer instrukcijska) roka petnajstih oziroma tridesetih dni iz prvega odstavka 363. člena ZKP, ki ne zasledujeta le namena pospešitve postopka, pač pa izhajata tudi iz predpostavke, da je razloge sodbe zaradi omejenosti spominskih sposobnosti še preden jih načne rja pozabe mogoče lažje, s tem pa tudi bolj pravilno in popolno, oblikovati, če je časovni razkorak med fazami izvajanja dokazov, razglasitvijo sodbe in njeno izdelavo čim manjši
kaznovanje stranke postopka - žalitev v vlogi - žalitev sodišča - žalitev sodnika - denarna kazen
Prepoved žalitve sodišča ne preprečuje tožencu, da bi v pravnem sredstvu zoper izpodbijano sodno odločbo ostro, odprto in kritično uveljavljal razloge, ki po njegovem mnenju kažejo na nezakonitost sodne odločbe. Vendar pa določba 109. člena ZPP določa meje načina podajanja te kritike: izreči jo je treba na spoštljiv način, tako da se ohranja dostojanstvo oziroma avtoriteta sodišča. Izražanje toženca takega standarda tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne dosega.
prenos krajevne pristojnosti - fakultativni prenos krajevne pristojnosti - hitrost in ekonomičnost postopka - lažja izvedba postopka - bivališče strank in prič na območju drugega sodišča
Vsaka, le nekoliko lažja izvedba postopka pri drugem sodišču še ni razlog za prenos pristojnosti.